Na podlagi 57. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) izdaja minister za notranje zadeve

S tem pravilnikom se določajo merila in postopki za določanje zaupnosti podatkov, katerih upravljavka je policija, čas veljavnosti določitve zaupnosti, spreminjanje ali preklic zaupnosti podatka policije, odgovornost za izvajanje pravilnika in nadzor nad izvajanjem pravilnika.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. podatek: sporočilo o določenem dejstvu, ki se nanaša na izvajanje nalog policije, ter operativno-tehnično ali drugo materialno sredstvo ali objekt, ki ga uporablja policija;
2. zaupen podatek: podatek, ki je v tem pravilniku določen za tajnost, drug podatek, ki ga je za tajnega skladno z merili tega pravilnika določil predstojnik, ter podatek, ki ga je za tajnega določil drug pristojni organ, organizacija ali družba;
3. zaupen dokument: vsak napisan, narisan, natisnjen, razmnožen, fotografiran, fotokopiran, fonografiran, magnetno, optično ali kako drugače zapisan zapis, ki vsebuje zaupne podatke;
4. izpeljan zaupen dokument: dokument, v katerega so vključeni (citirani, pripeti, priloženi) deli ali celotni zapisi dokumentov, ki so že določeni za zaupne;
5. evidenca: zbirka (register, razvid, kartoteka) podatkov, ki se obravnava z informacijsko ali klasično tehnologijo ter je namenjena izvajanju nalog policije;
6. obravnavanje podatkov: postopki in procesi zbiranja, obdelave, hrambe, posredovanja, uporabe in uničevanja podatkov;
7. razkritje podatkov: sporočanje ali izročanje podatkov nepoklicani osebi ali omogočanje nepoklicani osebi, da pride do podatkov;
8. operativno-tehnično in drugo materialno sredstvo: vsa premična sredstva in stvari, ki so po tehnični sistemizaciji policije predvidene za delovanje policije;
9. objekt: vse vrste stanovanj, zgradb ali drugih objektov nad in pod zemljo, ki jih uporablja policija.

Zaupni podatki policije so podatki, določeni v tem pravilniku, in podatki, ki so določeni za tajnost, ker bi njihovo razkritje nepoklicanim škodovalo varnosti države ali izvajanju nalog policije.

Zaupni podatki policije so podatki, ki so določeni za:
– državno ali
– uradno tajnost.
Glede na varnostni pomen imajo podatki, ki so določeni za uradno tajnost, tri stopnje zaupnosti:
– strogo zaupno;
– zaupno;
– interno.

Podatki, ki so določeni za “vojaško tajnost”, se po tem pravilniku obravnavajo kot “uradna tajnost” enake stopnje zaupnosti.
Podatki, ki so določeni za “poslovno tajnost”, se po tem pravilniku obravnavajo kot “uradna tajnost” – ”zaupno”, če predstojnik ne določi višje stopnje zaupnosti.
Zaupni podatki mednarodnih oziroma meddržavnih organizacij se obravnavajo na naslednji način:
– podatki z oznako »Top Secret« kot »državna tajnost«;
– podatki z oznako »Secret« kot »uradna tajnost« –»strogo zaupno«;
– podatki z oznako »Confidential« kot »uradna tajnost« – »zaupno«;
– podatki z oznako »Restricted« kot »uradna tajnost« –»interno«.

Državna tajnost so:
– ocene varnostnih razmer, na katerih temelji varnostna in obrambna politika Republike Slovenije;
– načrti za organiziranje in delovanje služb policije v izrednih razmerah in vojni;
– načrti in organizacija varovanja določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
– načrti, organizacija in algoritmi kriptološkega varovanja podatkov;
– načrti in organizacija sistema ugotavljanja identitete in pooblastil uporabnikov informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije (v nadaljnjem besedilu: ITSP).
Državna tajnost so tudi drugi podatki o delu policije, ki so tako pomembni, da bi z njihovo izdajo nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali njene politične ali gospodarske koristi in jih je za državno tajnost določil predstojnik ali drug pristojni organ, organizacija ali družba.

Podatkom, ki so določeni za uradno tajnost, se glede na njihov pomen določi stopnja zaupnosti: strogo zaupno, zaupno ali interno.
Uradna tajnost – strogo zaupno so:
– dejavnosti policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi onemogočilo ali odložilo izvršitev uradne naloge ali pripomoglo k izvršitvi kaznivega dejanja;
– operativni ukrepi, dejanja in metode, ki jih izvaja policija, da se prepreči storitev kaznivega dejanja, odkrije ali prime storilca kaznivega dejanja;
– programi dela, analize, poročila in konkretne akcije s področja notranjih preiskav;
– načrti varovanja in varnostnih ukrepov za objekte, ki so varovani s signalno-tehničnimi napravami;
– zapisi sistema kontrole in evidentiranj dostopov do podatkov in drugih virov ITSP;
– načrti delovanja radijskih sistemov policije;
– načrt načina, časa in smeri dostavljanja zaupnih dokumentov policije;
– načrti nalog in ukrepov policije v izrednih razmerah in vojni;
– listine zaupnega poveljevanja (pogovorniki, kodirani zemljevidi);
– personalne mape in drugi osebni podatki delavcev policije, ki izvajajo tajno policijsko delovanje;
– identifikacijski in drugi osebni podatki tajnih policijskih sodelavcev;
– evidenca oseb, zoper katere se izvajajo pooblastila iz 49. člena ZPol in vhodni dokumenti za to evidenco;
– evidenca oseb, zoper katere se izvajajo posebni ukrepi zbiranja dokazov iz ZKP in vhodni dokumenti za to evidenco;
– dokumentacija finančnih sredstev za posebne namene;
– evidenca gesel uporabnikov ITSP;
– posamezno geslo uporabnika ITSP.
Uradna tajnost – strogo zaupno so tudi drugi podatki o delu policije, ki so tako pomembni, da bi z njihovo izdajo nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za delovanje policije in jih je za uradno tajnost – strogo zaupno določil predstojnik ali drug pristojni organ, organizacija ali družba.
Uradna tajnost – zaupno so:
– zapisniki in magnetogrami kolegija generalnega direktorja policije;
– osnutek letnega programa dela in letnega poročila policije;
– poročila o nadzoru v enotah policije;
– dokumentacija o preizkusu strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti policistov;
– personalna mapa delavca policije;
– izvorni zapis programske opreme, ki je za potrebe ISP izdelana v policiji;
– fonetični indeks oseb in evidence, ki ga sestavljajo.
Uradna tajnost – zaupno so tudi drugi podatki o delu policije, ki so tako pomembni, da bi njihovo razkritje nepoklicanim škodovalo izvajanju nalog policije in jih za uradno tajnost – zaupno določi predstojnik ali drug pristojni organ, organizacija ali družba.
Uradna tajnost – interno so podatki o delu policije, katerih obravnavanje mora biti zaradi izvajanja nalog policije omejeno na zaposlene v policiji in jih za uradno tajnost – interno določi predstojnik ali drug pristojni organ, organizacija ali družba.

Predstojnik ob podpisu dokumenta, ki vsebuje tajne podatke, določene v tem pravilniku, dokument označi, skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju državnih organov, z vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti.

Vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti podatkov določajo naslednji predstojniki:
– generalni direktor policije,
– namestnik generalnega direktorja policije,
– vodja sektorja, centra ali službe,
– direktor policijske uprave,
– pomočnik direktorja policijske uprave in
– komandir policijske postaje.

Predstojnik s podpisom dokumenta določi vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti ob nastanku posameznega dokumenta, ob vzpostavitvi evidence oziroma na začetku izvajanja ukrepov in postopkov s policijskega delovnega področja.
Kadar se zaupni podatki na sestankih ali drugih podobnih srečanjih obravnavajo ustno ali s pomočjo multimedijskih pripomočkov, je predstojnik ali delavec, ki ga predstojnik pooblasti, prisotne dolžan obvestiti o vrsti tajnosti in stopnji zaupnosti obravnavanih podatkov. Obvestilo se evidentira v zapisniku ali posebnem uradnem zaznamku, ki mu mora biti priložen seznam prisotnih, potrjen z njihovimi lastnoročnimi podpisi.

Vsak delavec policije je dolžan v okviru svojih pristojnosti in po določilih tega pravilnika presojati pomen dokumentov, operativno-tehničnih in drugih materialnih sredstev ter objektov in predstojniku predlagati določitev oziroma označitev njihove tajnosti in zaupnosti.

Čas veljavnosti zaupnosti podatka določi predstojnik ob določitvi oziroma označitvi vrste tajnosti in stopnje zaupnosti podatka.
Če predstojnik časa zaupnosti podatka ne določi, velja oznaka zaupnosti tri leta.
Podatki, ki so sestavni del evidenc, določenih v 7. členu, so zaupni, dokler se ne arhivirajo, nato pa se hranijo in varujejo skladno z določili zakona o arhivskem gradivu in arhivih.

Vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti podatka lahko spremeni ali prekliče le predstojnik, ki jo je določil, ali generalni direktor policije.
Spremembo ali preklic vrste tajnosti ali stopnje zaupnosti podatka določi predstojnik s podpisom priloge k dokumentu, ki je opremljena z novo oznako zaupnosti ali opombo, da se prejšnja oznaka zaupnosti prekliče. O spremembi ali preklicu zaupnosti morajo biti obveščeni vsi uporabniki tega dokumenta.
Policija ne sme spreminjati ali preklicati vrste tajnosti in stopnje zaupnosti podatkov, ki jih določijo drugi organi in organizacije.

Za spoštovanje meril in neposredno izvajanje postopkov za določanje vrste tajnosti in stopnje zaupnosti podatkov so odgovorni predstojniki.
Predstojniki so dolžni poslovanje svojih organizacijskih enot organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega pravilnika in drugih predpisov, ki določajo merila in postopke za določanje vrste tajnosti in stopnje zaupnosti podatkov v državni upravi.

Določitev osebnega podatka za zaupnega ne izključuje pravic posameznika, na katerega se podatki nanašajo, iz zakona o varstvu osebnih podatkov.

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljata organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za nadzor in zaščito podatkov.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za policijo preneha uporabljati pravilnik o določanju zaupnih podatkov in o varovanju zaupnih in osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/93).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.