Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Baze 20 za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo enote dediščine:
– Kočevski Rog – Baza 20 (EŠD 271),
– Kočevski Rog – Bunker 44 (EŠD 8729).
Enota dediščine Bunker 44 leži v območju enote dediščine Baza 20.
Enoti imata zaradi zgodovinskih, kulturnih, krajinskih, in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Baza 20 je edini tovrstno zgrajeni in ohranjeni kompleks sedeža vodstva nekega odporniškega gibanja v Evropi. Sestavlja jo 26 barak in bunker, ki so zgrajeni iz hlodov in desk ter so kriti s skodlami. Kompleks je med redkimi ohranjenimi zgodovinskimi spomeniki slovenske državnosti iz obdobja druge svetovne vojne.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega gozdni oddelek 46 in 46 B v gozdnogospodarski enoti Poljane ter območje v širši okolici, na katerem bi zasadili kulture ali bi bili postavljeni objekti, ki bi s svojo funkcijo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika. Območje obsega vrtačo z grobovi pri Pogorelcu v razdalji 50 m od spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, krajinskih, tehniških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved sprememb vseh likovnih in tehničnih prvin objektov, ki so ovrednoteni kot del spomenika: predvsem vse tlorisne značilnosti barak in pomožnih objektov, vsi gabariti, namembnost notranjih in zunanjih prostorov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v območje ter prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in muzejske namembnosti celote,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih varovanih elementov enote,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih, tehniških in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
