Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo enote dediščine:
– Begunje na Gorenjskem – Grad Katzenstein (EŠD 8)
– Begunje na Gorenjskem – Park gradu Katzenstein (EŠD 4630)
– Begunje na Gorenjskem – Grobišče talcev v parku (EŠD 9370)
– Begunje na Gorenjskem – Zapori v gradu Katzenstein (EŠD 7)
Enote dediščine Grad Katzenstein (EŠD 8), Grobišče talcev v parku (EŠD 9370), Zapori (EŠD 7), Paviljon Jožamurka (EŠD 10520) in Paviljon Brezjanka (10519) stoje znotraj enote Park gradu Katzenstein (EŠD 4630). Znotraj parka stoji enota dediščine Spomenik talke (EŠD 9211).
Park in grad Katzenstein v Begunjah imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Razglašamo ju za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega spomenika, zgodovinskega spomenika in park dodatno za spomenik oblikovane narave.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Dvorec Katzenstein je eden največjih nižinskih gradov na Gorenjskem, s stavbnim razvojem od 14. do 19. stol., s prevladujočo renesančno fazo iz časa Kacijanarjev. Odlikuje ga zlasti bogat štukaturni okras stopnišča in sosednjih prostorov iz okoli 1660. Poznorenesančni parter parka s konca 17. stol., ki je redkost v Sloveniji, nadgrajuje dvorec. Ohranjen je prostor z obzidjem in renesančnim portalom. Pomemben element parka je kostanjev drevored, verjetno najseverneje zasajena večja poteza kostanja iz 19. stol. v Sloveniji. Drevored vodi do paviljonov Brezjanka in Jožamurka, oba delo arhitekta J. Plečnika (1939). Del parka, avtentično mesto streljanja in pokopa talcev, je preurejen v grobišče (1953). Izjemnost z veliko dokumentarno vrednostjo so ohranjeni zapori iz obdobja druge svetovne vojne. V muzej so urejeni avtentični prostori z napisi in opremo.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrta, sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje 200 m od zarisane zunanje meje zavarovanega območja ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo funkcijo, obliko ali velikostjo negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavb in objektov, ki so ovrednoteni kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad, paviljona, grobišče in pripadajoč odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, štukature, poslikave in opremo, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda posameznih dreves, rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka na širšo okolico, preprečevanje zaraščanja parkovnih poti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanega spomenika in v 2. točki odloka naštetih varovanih elementov,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– omejena je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarsteni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.