Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:
– Bled – Blejski otok (EŠD 5287),
– Bled – Cerkev Marijinega Oznanjenja (EŠD 25).
Enota dediščine Cerkev Marijinega Oznanjenja stoji znotraj enote Blejski otok.
Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturna spomenika državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Blejski otok je edini naravni otok v Sloveniji, poseljen že v sedmem stoletju pred našim štetjem. Sedanjo obliko so mu dali človekovi posegi, ki so oblikovali široko kamnito baročno stopnišče z ograjo in več ploščadi. Na gornji stoji baročno preoblečena Marijina cerkev, naslednica več starejših svetišč. Kakovostna je cerkvena oprema. Ob cerkvi je postavljen zvonik z baročno čebulasto kapo. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Bleda, Gorenjske in Slovenije.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega vse površine jezera in njegove brežine v razdalji 100 metrov od jezera ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, vključno z vedutami na otok in z otoka,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, poslikave ter v obrazložitvi imenovano opremo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen izjemoma pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti s stopnišči in razporedi stavb ter drevja, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v otok in njegove objekte ter prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih enot in njihovih delov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanega spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov enote ter je opredeljena v odločbi o varstvu,
– na otoku je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedana je uporaba vozil in drugih transportnih sredstev na otoku. Izjeme za vzdrževanje in oskrbo lahko s predhodnim pisnim soglasjem odobri pristojni zavod,
– čolni lahko pristajajo le na posebej urejenih in označenih pomolih.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.