Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Celje – Starokrščanska krstilnica v Gubčevi ulici (EŠD 8753).
Enota ima zaradi izjemnih arheoloških, kulturnih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arheološkega in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Starokrščanska krstilnica z osmerostrano piscino (bazenom) s konca 4. in z začetka 5. stoletja je izjemno dobro ohranjena, zato je bila mogoča prezentacija in situ z največjo možno stopnjo avtentičnosti v pokritem prostoru. Krstilnica sodi med redke dokazane starokrščanske elemente poznoantičnih mestnih jeder v Sloveniji.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega hišo Gubčeva 5, predvsem njen kletni del in sosednje območje starega celjskega mestnega jedra, ki je bilo zgrajeno na ruševinah antične Celeje ter obsega starokrščansko sakralno celoto, ki je poleg krstilnice imela obe baziliki z začetka 5. stoletja na prostoru sedanje pošte.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje arheoloških, kulturnozgodovinskih, arhitekturnih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v krstilnico in njene dele ter okoliški prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi arheoloških, kulturnozgodovinskih, arhitekturnih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka na osnovi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov.
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.