Na podlagi 5., 6., 12., 13., in 79 člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine
– Cerklje na Gorenjskem – Hribarjeva vila (EŠD 9547).
Enota ima zaradi umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Hribarjeva vila v Cerkljah je kvaliteten primer meščanske arhitekture – tipa podeželske vile, urejene ob koncu 19. stol., v historičnem stilu z elementi secesije, kot počitniško meščansko bivališče znanega ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). V spomeniško predstavljenem interieru prvega nadstropja s stenskimi dekorativnimi poslikavami je ohranjena družinska oprema Hribarjevih. Vila je edina prenovljena stavba svoje vrste v Sloveniji.

Meja varovanega območja spomenika je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega sklepa. Izvirnik načrta hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega trško jedro naselja Cerklje (Trg Davorina Jenka) ter na severnem robu zelenico okoli osnovne šole, kjer je bil nekdaj Hribarjev sadovnjak.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in likovnih ter ostalih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavbe in opremo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti z razporedi stavb ter drevja, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– v območju spomenika in njegovem vplivnem območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen za potrebe lastnikov in najemnikov spomenika v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedano je parkiranje vozil pred spomenikom, razen na za to urejenem parkirišču.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegov sestavni del ali odprti prostor, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.