Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Kostnice v Gorenjem Mokronogu za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Gorenji Mokronog – Kostnica (EŠD 153).
Enota ima zaradi kulturnih, in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Valjast romanski volumen, kostnica, v virih imenovana tudi kapela sv. Mihaela, leži v bližini Gorenjega Mokronoga. Čas nastanka sega pred sredino 13. stoletja, verjetno v krog laške stavbarske delavnice. Kostnica je edina ohranjena stavba svoje vrste v osrednji Sloveniji. Predelana v kapelo ostaja tudi za Slovenijo redek tip kapele z rebrasto obočno konstrukcijo.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje oddaljeno 100 m od zavarovanega območja in območje v širši okolici, na katerem bi bili postavljeni objekti, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepovedane so spremembe vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, predvsem tlorisne značilnosti, vsi gabariti, namembnost notranjih in zunanjih prostorov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v notranji in zunanji prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih varovanih elementov enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, funkcionalnih, pietetnih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
