Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Hrastje na Pohorju – Cerkev sv. Bolfenka (EŠD 9030).
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik:
Ostanki cerkve kartografskega dela dolgoročnega plana je naslednja:so kljub delni ohranjenosti prepoznaven spomenik pozne gotike na izjemni, krajinsko izpostavljeni pokrajinski legi na pohorskem grebenu. Razvaline in ohranjeni deli cerkve so nadgrajeni v izjemno informacijsko točko, ki nekdanjo sakralnost nadomešča z novo, prezentacijsko namembnostjo, prilagojeno stavbnim elementom in okolici prilagojeno funkcijo.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega vse neporasle površine v radiu 200 m okoli cerkve do gozdnega roba in celotno jaso na zahodni strani spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, predvsem tlorisnih razporedov in gabaritov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v cerkev in njene robne površine ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in razstavno-informacijskih namembnosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni odprti prostor ohranjanju vedut na cerkev,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in v 2. točki odloka imenovanih posameznih elementov te enote,
– znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih likovnih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.