Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Predjama – Grad Jama (EŠD 569).
V območju kulturnega spomenika se razglasi za kulturni spomenik državnega pomena enoto dediščine:
– Predjama – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 4028).
Enoti imata zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturna spomenika državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Grad Jama je edini ohranjeni jamski grad in grad, ki zapira vhod v podzemno jamo v Sloveniji. Grad ima redko ohranjen stavbni razvoj iz jamskega zavetišča in srednjeveške utrdbe v trdnjavo pred jamo in v renesančno bivališče z izrazitimi bivalnimi nizi sob. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Notranjske, roba krasa in Slovenije.
Cerkev je značilna gotska podružnica z izjemno kakovostno gradnjo gotske stavbe ter klesanih detajlov s preslico in s freskami iz 15. stol. v notranjosti, kar je redkost za ta del Slovenije.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega vse območje skalne stene, podzemne jame za in pod gradom ter območje v razdalji 100 metrov od oboda gradu, radialno območje 30 m okoli cerkve in območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali načrtovane dejavnosti, ki bi s svojo funkcijo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter okoliški prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin gradu ter cerkve, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti vseh poslikav v cerkvi,
– podrejanje posegov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, varovanje vedut na grad in jamo,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote, ter v okviru muzealskih izhodišč,
– na območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih, umetnostno- -arhitekturnih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.