Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi trškega jedra in razvalin gradu Kostel za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Kostel – Trško naselje (EŠD 5900).
Znotraj območja navedenega kulturnega spomenika (EŠD 5900) leže naslednje enote dediščine, ki se prav tako razglasijo za spomenike državnega pomena:
– Kostel – Grad Kostel (EŠD 910),
– Kostel – Cerkev sv. Treh kraljev (EŠD 1808),
– Kostel – Arheološko najdišče Kostel (EŠD 5899).
Enote imajo zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih drugih izjemnih lastnosti in njihovega součinkovanja poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.
2
Spomeniki stoje na stožčastem osamelcu nad dolino Kolpe, visoko nad njenim levim bregom. Obzidano trško naselje z gradom na najvišji točki hriba je edini spomenik svoje vrste v Sloveniji, najbolje ohranjena grajska ruševina Kočevske in Gornje kolpske doline. Grad je bil zgodovinsko povezan s Celjskimi grofi in Habsburžani ter Langenmantli.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno do 300 m okoli dokumentiranih zunanjih obrambnih zidov trga in Spodnjega gradu ter vse površine znotraj trga. Obsega območja v širši okolici, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
4
Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelave vseh likovnih in tehničnih prvin gradu, cerkve in naselja, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad, cerkev, trško naselje in njegove objekte ter prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje novih objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– omejena je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe stanovalcev, vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov.
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
