Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Območja in Cerkve sv. Valentina na Limbarski gori za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:
– Limbarska gora – Območje cerkve sv. Valentina (EŠD 11167),
– Limbarska gora – Cerkev sv. Valentina (EŠD 324).
Cerkev sv. Valentina (EŠD 324) stoji v območju enote Območje cerkve sv. Valentina (EŠD 11167).
Enoti imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cerkev sv. Valentina je kvalitetna baročna cerkvena arhitektura, zgrajena po načrtu slovenskega stavbenika Gregorja Mačka okoli 1730. Odlikuje jo pretehtana prostorska zasnova, ki narekuje domiselno osvetlitev cerkvene notranjosti z razgibanostjo sten, pretehtano razporejenimi okni in orientacijo stavbe. Z dominantno, vedutno izpostavljeno lego na vrhu Limbarske gore cerkev obvladuje celotno Moravško dolino in del Črnega grabna ter je obenem znano romarsko središče.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega celoten vrh Limbarske gore, vključno z zaselkom pod cerkvijo v razdalji 300 metrov od cerkvenega oboda in romarsko pot s kapelicami, ki vodi iz Moravške doline po pobočjih gore do cerkve ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo funkcijo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, poslikave in opremo, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim soglasjem odobri pristojni zavod in za potrebe sakralne namembnosti spomenika,
– prepoved posegov v odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti z razporedi stavb ter drevja, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– prepovedano je zasipavanje vrtač,
– v območju spomenika in njegovem vplivnem območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen za bivalne in gospodarske potrebe prebivalcev zaselka v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedan je prevoz vseh vozil mimo cerkve in parkiranje okoli cerkve, razen za osebne potrebe lastnikov stavbe ob cerkvi.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi, kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
