Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 7/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Podolševa – Gospodarsko poslopje Podolševa 20 (EŠD 4584).
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, tehniško-arhitekturnih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Gospodarsko poslopje ima izjemno dominantno lego v prostoru ob panoramski cesti južno od gore Olševe. Svojska je arhitekturna zasnova iz dveh delno zidanih delno lesenih, vzporedno postavljenih stavb, ki sta med seboj povezani z dvema mostovžema, tako da površina streh daje vtis četverokotnika. Ohranjena zasnova je iz sredine 19. stol. Posebno tehniško vrednost imajo številne naprave in pripomočki v notranjščini, ki jih je prvotno poganjala voda preko glavnega vodnega kolesa. Številna pogonska kolesa, ki so med seboj povezana z jeklenimi žicami ali jermenicami pa poganjajo različne stroje in naprave. Navedeno poudarja zgodovinsko in etnološko pričevalnost načina življenja na visokogorski, samooskrbni kmetiji, ki daje Macesnikovi domačiji izjemen pomen za slovenski prostor.

Meja varovanega območja za kulturni spomenik je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki je sestavni del tega sklepa, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, zarisano na topografskem načrtu v merilu 1:5000. Obsega območja gospodarskega poslopja ter travnike in pašnike na vzhodu in zahodu do panoramske ceste, na severu do panoramske ceste ter na jugu do gozdnega roba, kjer bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje arhitekturnih, krajinskih, tehniških in etnoloških vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh arhitekturnih in tehniških prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti značilnih ohranjenih tehniških delov opreme,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v gospodarsko poslopje ter v odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v domačijo in njene objekte ter pripadajoči odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda posameznih domačijskih stavb in druge opreme domačije, varovanje vedut na domačijsko celoto in ohranitev pogledov z domačije na širšo, nepozidano okolico,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,
– znotraj ožjega območja domačije je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe stanovalcev, vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, tehniških, etnoloških vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in njegovih delov in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.