Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/96) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Jurija, Zvonika sv. Jurija in Krstilnice sv. Janeza Krstnika v Piranu za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasijo enote dediščine:
– Piran – Cerkev sv. Jurija (EŠD 516),
– Piran – Zvonik sv. Jurija (EŠD 7188),
– Piran – Krstilnica sv. Janeza Krstnika (EŠD 3873).
Enote imajo zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cerkev, zvonik in krstilnica župnijske cerkve sv. Jurija so edinstven baročni sakralni kompleks v Sloveniji, ki stoji na najbolj dominantni vzpetini slovenske obale in nad srednjeveškim jedrom Pirana. Cerkveno središče ima pomembno vlogo v zgodovini razvoja mesta, saj so na prostoru baročne arhitekture stali objekti že v prazgodovini, antiki in v srednjem veku. Baročno cerkveno središče odlikuje pretehtana postavitev posameznih arhitektur, ki je podrejena urbanistični mestni zasnovi in zgledom beneškega stavbarstva.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega vse površine srednjeveškega jedra mesta in obale pod gričem s cerkvijo.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, sakralnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte in odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in sakralni namembnosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti gabaritov in tlorisne sheme ter ohranjenih delov opreme;
– prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomenika, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in sanacijske posege;
– znotraj varovanega območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod;
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki naštetih posameznih elementov te enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, sakralnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot;
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;
– učno- demonstracijskemu delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
