Na podlagi 5., 6., 12.,13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Domačije Vešner za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Planica nad Framom – Domačija Vešner (EŠD 9006)
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Domačija Vešner je kakovosten primer samotne domačije jugovzhodnega Pohorja, ki je skoraj povsem ohranila stavbni sestoj nekdanje samooskrbne kmetije. Objekti so nastajali postopoma v prvi polovici 19. stoletja. Izjemen poudarek na domačiji je s slamo krita stanovanjska hiša, s pravokotno dodanim gospodarskim poslopjem. Celota predstavlja redko ohranjeno domačijo.
3
Meja varovanega območja spomenika je vrisana na topografski karti v merilu 1: 5000, ki je sestvni del tega sklepa. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov, izvirne gradbene substance ter značilne opreme vseh spomeniških objektov na domačiji,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte in njihove robne površine ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni prostor ohranjanju ter varovanju vedut na domačijo,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja domačije in v 2. točki odloka imenovanih posameznih elementov te enote,
– znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
