Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
Dvor pri Polhovem Gradcu – Cerkev sv. Petra (EŠD 130).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in prostorskih lastnostih izjemen pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Cerkev sv. Petra v Dvoru, dominanta vasi, je bila zgrajena po enotnem načrtu med leti 1525-48. Skoraj celostno ohranjeni poznogotski sakralni objekt, veliko redkost za Slovenijo, odlikujejo zlasti stroga monumentalnost zunanjščine, številne kamnoseške dekoracije na vhodnem portalu in dvonadstropnih emporah prezbiterija, ravno prekrit triladijski dvoranski prostor z delilnimi arkadiranimi stenami in tridelno arkadiranima baldahinskima lopama in sočasna cerkvena oprema ter renesančna dekorativna poslikava zakristije in baldahinskih lop. Med mlajšo opremo so številni zgodnjebaročni zlati oltarji iz prve polovice 17. stol.; baročni veliki oltar je delo delavnice Facijev (1739).
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega prostor v radiju 50 metrov od oboda sakralnega objekta, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili zavarovano vedutno, predvsem gabaritno izpostavljenost spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– predhodne arheološke raziskave v primeru posegov v zemeljske plasti na zavarovanem območju spomenika,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične ter premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture (kritina) v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjost in notranjščine objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta v naselju.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturnih vrednot spomenika in situ in v medijih,
– ter spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
