Na podlagi 5., 6., 12.,13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Sladka Gora – Cerkev Matere božje (EŠD 651).
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Župnijska cerkev sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori, zgrajena med leti 1744 do 1754, je celostno zasnovana, izvedena in v celoti ohranjena baročna sakralna stavba, ki s svojo dominantno lego na izpostavljenem obzidanem platoju obvladuje lokalno okolje. Cerkev je najbogatejši primer štajerske baročne arhitekture centralnega tipa. Izredno slikovita, vzvalovana zunanjost je ena najlepših na Štajerskem. Notranjščina je ena od kvalitetnejših baročnih cerkvenih ansamblov na Slovenskem. Zasnova prostorskega oblikovanja omogoča popolno sožitje arhitekture s cerkveno opremo in iluzionistično poslikavo F. Jelovška. Cerkev na Sladki Gori je celostni spomenik baročne umetnosti.
3
Meja varovanega območja za kulturni spomenik in vplivno območje sta vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v cerkev in njene ambientalne sestavine ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje izvedbo raziskav,
– izvedbo postopka izdelave strokovnih opravil: izdelavo predhodnih konservatorskih pogojev, izdelavo konservatorskega programa,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– znotraj območja cerkve je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe stanovalcev, vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik