Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:
– Turjak – Območje gradu Turjak (EŠD 8774),
– Turjak – Grad Turjak (EŠD 790).
Enota dediščine Grad Turjak (EŠD 790) stoji v območju enote območje gradu Turjak (EŠD 8774).
Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Območje z gradom Turjak je krajinski poudarek na vzpetini nad Želimeljsko dolino na robu Ljubljanske kotline. Spomenik leži na dvignjenem robu nad Ljubljanskim barjem, na vrhu razglednega pobočja. Srednjeveško bivališče – grad, je bilo kasneje preurejeno v rezidenco s parkom. V gradu je bivala edina večja visokofevdalna družina pri nas, rodbina Auersperg, ki je ohranila rod in posest v Sloveniji do druge svetovne vojne. Grad je med najbolj pomembnimi gradovi Dolenjske. Grad je bil med drugo svetovno vojno največja utrdba belogardistov, ki so jo zavzeli partizani.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: javni zavod).
Vplivno območje spomenika obsega vse površine radialno v razdalji 300 metrov od območja gradu ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot ter vrednot spomenika oblikovane narave v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav gabaritnih in tlorisnih značilnosti gradu, notranjosti obeh kapel in posebej reliefa na bastiji,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove pomožne objekte ter prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– podrejanje vsake rabe in posegov v grad in okolico varovanju vedut na grad in ohranitev pogledov iz gradu na širšo okolico,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– omogočanje predstavitve gradu in njegovega območja ter zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot spomenika,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno-demonstracijskemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.