Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Zgornja Radovna – Domačija Zgornja Radovna 25 (EŠD 879).
Enota ima zaradi zgodovinskih, etnoloških, kulturnih, krajinskih, in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Kmečko domačijo na izbrani lokaciji Zgornja Radovna 25 sestavljajo pritlična hiša z vodnjakom za kapnico, gospodarsko poslopje – hlev s senikom, ter lesen svinjak. Stare stavbe so opremljene s predmeti vsakdanje rabe pri kmetovanju in v gospodinjstvu, ki so se v stavbi nabirali in dopolnjevali vse od leta 1775 dalje, ko je bila hiša zgrajena. Zaradi izjemne ohranjenosti stavb in celovitosti lastne (sedaj muzejske) opreme, domačija ohranja in najbolj zaokroženo predstavlja bivalno in gospodarsko kulturo kmeta v zadnjih dveh stoletjih na Gorenjskem.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega površine v razdalji 100 metrov na severni in vzhodni strani domačije in neposredno okolico posameznih stavb in poti do njih.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki predpisuje:
– varovanje kulturnih, etnoloških, stavbnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot v izvirnosti in neokrnjenosti,
– varovanje tlorisnih značilnosti, gabaritov, namembnost notranjih in zunanjih prostorov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v domačiji, v stanovanjski in gospodarski stavbi ter v dvoriščnem prostoru zaradi ohranjanja in vzdrževanja varovanih spomeniških lastnosti in muzejske namembnosti celote,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov z dostopnostjo domačije javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih varovanih elementov enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, etnoloških, stavbnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot,
– pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– informacijskem, pedagoškemu in predstavitvenemu delu,
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
