Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I DOLOČILA IN POGOJI ZA SODELOVANJE SLOVENIJE V POSEBNIH PROGRAMIH PETEGA OKVIRNEGA PROGRAMA IN PETEGA OKVIRNEGA PROGRAMA EURATOM 1. Raziskovalni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, lahko sodelujejo v vseh posebnih programih Petega okvirnega programa in Petega okvirnega programa Euratom. Slovenski znanstveniki ali raziskovalni subjekti lahko sodelujejo v dejavnostih skupnega raziskovalnega središča (Joint Research Centre) v obsegu, v katerem takšnih dejavnosti ne pokriva prejšnji stavek. "Raziskovalni subjekti" iz tega sklepa vključujejo: univerze, raziskovalne organizacije, industrijska podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ali fizične osebe. 2. Prvi odstavek zajema naslednje: - sodelovanje raziskovalnih subjektov, ustanovljenih v Sloveniji, pri izvajanju vseh posebnih programov, sprejetih v okviru Petega okvirnega programa, skladno z določili in pogoji, določenimi v "pravilniku o sodelovanju podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter o razširjanju rezultatov raziskovanja za izvajanje Petega okvirnega programa Evropskih skupnosti (1998-2002)", - sodelovanje raziskovalnih subjektov, ustanovljenih v Sloveniji, pri izvajanju vseh posebnih programov, sprejetih v okviru Petega okvirnega programa Euratom, skladno z določili in pogoji, določenimi v "pravilniku o sodelovanju podjetij, raziskovalnih središč in univerz za izvajanje Petega okvirnega programa Evropske skupnosti za jedrsko energijo (1998-2002)", - finančni prispevek Slovenije v proračun programov, sprejetih za izvajanje Petega okvirnega programa ter Petega okvirnega programa Euratom na temelju razmerja med BDP Slovenije in vsoto BDP držav članic Evropske unije in Slovenije. 3. Raziskovalni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, ki sodelujejo v raziskovalnih programih Skupnosti, imajo glede lastništva, uporabe in razširjanja informacij ter intelektualne lastnine, ki je posledica tega sodelovanja, enake pravice in obveznosti kot raziskovalni subjekti, ustanovljeni v Skupnosti, pod pogoji določb Priloge II. 4. Ustrezni pododbor, ki ga Pridružitveni svet ustanovi v skladu z Evropskim sporazumom, redno ali vsaj enkrat v letu pregleda in oceni izvajanje tega sklepa. 5. Finančni prispevek, ki ga mora plačati Slovenija za sodelovanje pri izvajanju posebnih programov, se določi sorazmerno in dodatno k znesku, ki je vsako leto na razpolago v splošnem proračunu Evropskih skupnosti za namenska sredstva, dodeljena za pokrivanje finančnih obveznosti Komisije v zvezi z delom, ki ga je treba opraviti v oblikah, nujnih za izvajanje, vodenje in redno delovanje teh programov. Proporcionalni količnik za določitev prispevka Slovenije se izračuna tako, da se določi razmerje med bruto domačim proizvodom Slovenije po tržnih cenah ter vsoto bruto domačega proizvoda po tržnih cenah držav članic Evropske unije in Slovenije. Razmerje se izračuna na podlagi najnovejših statističnih podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat), ki so na voljo v času objave prvega osnutka proračuna Evropske unije. Zaradi lažjega sodelovanja v posameznih programih se prispevek Slovenije uresničuje na naslednji način: 1999: prispevek po propocionalnem količniku, določenim skladno z drugim pododstavkom, pomnožen z 0,4 2000: prispevek po proporcionalnem količniku, določenim skladno z drugim pododstavkom, pomnožen z 0,6 2001: prispevek po proporcionalnem količniku, določenim skladno z drugim pododstavkom, pomnožen z 0,8 2002: prispevek po proporcionalnem količniku, določenim skladno z drugim poodstavkom. Pravila za določitev finančnega prispevka Evropske skupnosti so določena v Prilogi IV Odločbe št. 182/1999/ES, finančni prispevek Euratoma pa v Prilogi III Odločbe št. 1999/64/Euratom. Pravila, s katerimi se ureja finančni prispevek Slovenije, so navedena v Prilogi III. 6. Brez posega v določbe tretjega odstavka imajo raziskovalni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, ki sodelujejo v Petem okvirnem programu in v Petem okvirnem programu Euratom, enake pogodbene pravice in obveznosti kot subjekti, ustanovljeni v Skupnosti, ob upoštevanju medsebojnih interesov Skupnosti in Slovenije. Za slovenske raziskovalne subjekte veljajo enaki pogoji za predložitev in ocenjevanje predlogov in za odobritev ter sklenitev pogodb programov Skupnosti kot za pogodbe, sklenjene za iste programe z raziskovalnimi subjekti Skupnosti, ob upoštevanju medsebojnih interesov Skupnosti in Slovenije. Slovenske strokovnjake je treba skupaj s strokovnjaki Skupnosti upoštevati pri izbiri ocenjevalcev ali strokovnjakov za programe Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja in predstavitev ter kot člane svetovalnih skupin in drugih posvetovalnih teles, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju Petega okvirnega programa in Petega okvirnega programa Euratom. Slovenski raziskovalni subjekt je lahko usklajevalec projekta pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za subjekte, ustanovljene v Skupnosti. V skladu s finančnimi uredbami Skupnosti morajo pogodbeno sklenjene dogovore s slovenskimi raziskovalnimi subjekti, ali ki jih ti subjekti sklenejo, predvidevati nadzor in finančni nadzor, ki ga izvedeta Komisija in računsko sodišče ali njun pooblaščenec. Finančni nadzor se lahko izvede z namenom preveriti prihodke in odhodke takšnega subjekta, vezane na pogodbene obveznosti do Skupnosti. V duhu sodelovanja in medsebojnega interesa pristojni slovenski organi nudijo vso smotrno in izvedljivo pomoč, ki bi bila v danih okoliščinah potrebna ali koristna za izvedbo nadzora in finančnega nadzora. 7. Skupnost in Slovenija bosta v okviru obstoječih določb naredili vse potrebno za olajšanje prostega pretoka in bivanja raziskovalcev, ki v Sloveniji in Skupnosti sodelujejo v dejavnostih, zajetih v tem sklepu, ter da bosta olajšali čezmejni pretok blaga, namenjenega uporabi v teh dejavnostih. Po tem sklepu so vse storitve in blago, namenjeni za uporabo v dejavnostih, ki jih predvideva ta sklep, oproščeni slovenskih posrednih davkov, carinskih dajatev, prepovedi ter omejitev uvoza in izvoza. 8. Slovenski predstavniki bodo v točkah, ki jih zadevajo, sodelovali kot opazovalci v programskih odborih Petega okvirnega programa in v posvetovalnem odboru Petega okvirnega programa Euratom. V času glasovanja se ti odbori poleg tega sestajajo v odsotnosti slovenskih predstavnikov. Slovenija bo o tem obveščena. Sodelovanje, opredeljeno v tem odstavku, vključno s postopki sprejemanja informacij in dokumentacije, se izvaja v enaki obliki, kot velja za sodelujoče iz držav članic. 9. Skupnost in Slovenija lahko kadarkoli zaključita dejavnosti iz tega sklepa s sporočilom, ki ga v pisni obliki pošljeta dvanajst mesecev vnaprej. Projekti in dejavnosti, ki se odvijajo v času zaključitve, se nadaljujejo, dokler niso dokončani skladno s pogoji, navedenimi v tem sklepu. Če se Skupnost odloči spremeniti enega ali več programov Skupnosti, se dejavnosti iz tega sklepa zaključijo pod vzajemno dogovorjenimi pogoji. Slovenija je obveščena o natančni vsebini spremenjenih programov v enem tednu po tem, ko jih Skupnost sprejme. V enem mesecu po prejemu odločbe Skupnosti, se Skupnost in Slovenija medsebojno obvestita o morebitnih namerah zaključitve dejavnosti. Če Skupnost sprejme nov večletni okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj ter predstavitvene dejavnosti in/ali za raziskave in izobraževanje, lahko Pridružitveni svet določi določila in pogoje za sodelovanje Slovenije.
Priloga II NAČELA DODELITVE PRAVIC IZ INTELEKTUALNE LASTNINE Pravice iz intelektualne lastnine, vzpostavljene ali zagotovljene v okviru tega sklepa, se dodelijo v skladu z določbami te priloge. I. Veljavnost Ta priloga velja za raziskave, ki se opravljajo skladno s tem sklepom (v nadaljevanju "skupne raziskave"), razen če se Skupnost in Slovenija (v nadaljevanju "pogodbenici") izrecno ne dogovorita drugače. II. Lastništvo, dodelitev in uveljavljanje pravic 1. Za namene tega sklepa ima izraz "intelektualna lastnina" pomen, opredeljen v 2. členu Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, ki je bila podpisana v Stockholmu 14. julija 1967. 2. Ta priloga obravnava dodelitev pravic, deležev in tantiem pogodbenic in njihovih udeležencev. Vsaka pogodbenica in njeni udeleženci zagotovijo drugi pogodbenici in njenim udeležencem možnost pridobitve pravic iz intelektualne lastnine, ki se jim dodeli skladno s to prilogo. Ta priloga sicer ne spreminja ali ne posega v dodelitev pravic, deležev in tantiem med pogodbenico in njenimi državljani ali udeleženci, kar urejajo zakonodaja in postopki, ki veljajo za posamezno pogodbenico. 3. V pogodbeno opredeljenih dogovorih veljajo in so zagotovljena naslednja načela: a) ustrezno varstvo intelektualne lastnine. Pogodbenice, njihove agencije in/ali njihovi udeleženci, kar ustreza, se zavezujejo, da se bodo v razumnem času obveščali o nastanku vsake intelektualne lastnine, ki izhaja iz tega sklepa ali iz izvedbenih dogovorov in da bodo pravočasno zagotovili varstvo takšne intelektualne lastnine; b) upoštevanje prispevkov pogodbenic ali njihovih udeležencev pri določanju pravic in deležev pogodbenic in udeležencev; c) učinkovita uporaba rezultatov; d) nediskriminatorno obravnavanje udeležencev druge pogodbenice v primerjavi z obravnavanjem lastnih udeležencev; e) zaščita zaupnih poslovnih informacij. 4. Udeleženci skupaj pripravijo tehnološki upravljalni načrt (TUN) o lastništvu in uporabi informacij in intelektualne lastnine, ki se ustvarijo med skupnimi raziskavami, vključno z njihovo objavo. Indikativne značilnosti takšnega načrta so navedene v dodatku k tej prilogi. TUN odobri odgovorna finančna agencija ali oddelek pogodbenice, ki je vključena v financiranje raziskav, še pred sklenitvijo specifične pogodbe o raziskovalnem in razvojnem sodelovanju, h kateri je priložen. Priprava TUN temelji na upoštevanju ciljev skupnih raziskav, zadevnih finančnih ali drugih prispevkov pogodbenic oziroma udeležencev, prednosti in pomanjkljivosti dodelitve licenc po ozemeljskem načelu ali po aplikativnih področjih, zahtev veljavne zakonodaje, vključno z zakonodajo pogodbenic glede pravic iz intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: IL), ter glede drugih dejavnikov, za katere udeleženci menijo, da so primerni. Pravice in obveznosti v zvezi z raziskavami, ki glede IL izhajajo iz dela gostujočih raziskovalcev, se prav tako obravnavajo v skupnih tehnoloških upravljalnih načrtih. 5. Informacije ali IL, ki so bile ustvarjene med skupnimi raziskavami in ki jih tehnološki upravljalni načrt ne obravnava, se s soglasjem pogodbenic dodelijo skladno z načeli, opredeljenimi v tehnološkem upravljalnem načrtu. V primeru nesoglasij postanejo takšne informacije ali IL skupna lastnina vseh udeležencev, vključenih v skupne raziskave, iz katerih izhajajo omenjene informacije in IL. Vsak udeleženec, za katerega velja ta določba, ima pravico do uporabe takšnih informacij ali IL za lastno tržno uporabo brez zemljepisnih omejitev. 6. Vsaka pogodbenica mora drugi pogodbenici in njenim udeležencem zagotoviti pravice iz IL, ki se jim dodelijo skladno s temi načeli. 7. Ob ohranjanju pogojev konkurence na področjih, ki jih obravnava ta določba, si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti, da se pravice, pridobljene skladno s tem sklepom in dogovori, sklenjenimi skladno z njegovimi določbami, uveljavljajo na način, ki še zlasti spodbuja: (i) širjenje in uporabo informacij, ustvarjenih, razkritih ali drugače danih na voljo skladno s tem sklepom in (ii) sprejetje in izvajanje mednarodnih standardov. 8. Prenehanje sodelovanja ne vpliva na pravice in dolžnosti, izhajajoče iz te priloge. III. Mednarodne konvencije Intelektualna lastnina, ki pripada pogodbenicam ali njenim udeležencem, se obravnava skladno s sporazumom TRIPS (Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki ga ureja Svetovna trgovinska organizacija) kot tudi z Bernsko konvencijo (Pariška listina 1971) ter s Pariško konvencijo (Stockholmska listina 1967). IV. Znanstvena knjižna dela Brez poseganja v oddelek V, in razen če v TUN ni dogovorjeno drugače, pogodbenice ali udeleženci skupnih raziskav skupaj objavijo rezultate takšnih raziskav. Ob upoštevanju predhodnega splošnega pravila veljajo tudi naslednji postopki: 1. Če pogodbenica ali njene javne ustanove objavijo v znanstvenih in tehničnih revijah, člankih, poročilih, knjigah, vključno z nosilci slike in računalniško programsko opremo, gradivo, ki izhaja iz skupnih raziskav v okviru tega sklepa, ima druga pogodbenica pravico do svetovne, neizključujoče, nepreklicne, brezplačne licence za prevajanje, razmnoževanje, prilagajanje, oddajanje in javno distribucijo takšnih del. 2. Pogodbenice zagotovijo čim večjo distribucijo knjižnih del z znanstveno vsebino, ki so rezultat skupnih raziskav iz tega sklepa in ki jih objavijo neodvisni založniki. 3. V vseh izvodih avtorskega dela, namenjenega javni distribuciji in pripravljenega skladno s temi določbami, sta navedena ime in priimek avtorja oziroma avtorjev, razen če določen avtor izrecno odkloni navedbo svojega imena. V vseh izvodih mora biti na vidnem mestu tudi zahvala pogodbenicam za njihovo skupno podporo. V. Nerazkrite informacije A. Dokumentarna nerazkrita informacija 1. Vsaka pogodbenica, njene agencije ali njeni udeleženci, kar je bolj primerno, čimprej, po možnosti v tehnološkem upravljalnem načrtu, določijo informacije, za katere želijo, da ostanejo nerazkrite, pri čemer med drugim upoštevajo naslednja merila: a) zaupnost informacije, ki kot celota ali v natančni konfiguraciji ali sestavi njenih delov ni splošno znana ali z zakonitimi sredstvi prosto dostopna strokovnjakom z določenega področja, b) dejansko ali morebitno tržno vrednost informacije na podlagi njene zaupnosti, c) predhodno varstvo informacije, ki je bila v danih okoliščinah predmet smiselnega ravnanja osebe, ki je bila zakonsko upravičena do ohranjanja njene zaupnosti. Pogodbenice, njihove agencije in njihovi udeleženci, kar je bolj primerno, se lahko v določenih primerih dogovorijo, da se, razen če ni drugače navedeno, delov ali celotne informacije, ki je bila zagotovljena, izmenjana ali ustvarjena med skupnimi raziskavami, ne sme razkriti. 2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da bo sama in njeni udeleženci jasno opredelili nerazkrite informacije, kar lahko na primer storijo z ustreznimi oznakami ali omejevalnim napisom. To velja tudi za kakršnokoli celovito ali delno razmnoževanje omenjenih informacij. Pogodbenica in udeleženec, ki prejemata nerazkrite informacije, upoštevata njihov privilegiran status. Te omejitve samodejno prenehajo, ko lastnik takšno informacijo razkrije kot javno dobrino. 3. Nerazkrite informacije, poslane skladno s tem sklepom, država prejemnica ali njena organizacija lahko osebam, ki delujejo v okviru ali so zaposlene pri prejemnici ali organizaciji, ki je pooblaščena za namene skupnih tekočih raziskav, širi pod pogojem, da se tako širjene nerazkrite informacije obravnava skladno z dogovorom o zaupnosti in se jih skladno z zgornjimi določbami kot takšne tudi prepozna. 4. Na temelju predhodnega pisnega soglasja pogodbenice, ki zagotovi nerazkrite informacije, lahko prejemnica širi takšne nerazkrite informacije na širšem področju, kot to sicer dovoljuje tretji odstavek. Pogodbenice sodelujejo pri pripravi postopkov za zahtevek in prejem predhodnega pisnega soglasja za večje širjenje, pri čemer pogodbenica takšno soglasje dodeli v obsegu, ki ji ga dopuščajo notranje politike, predpisi in zakoni. B. Nedokumentarna nerazkrita informacija Nedokumentarne nerazkrite informacije ali druge zaupne informacije, podane na seminarjih in drugih srečanjih, pripravljene skladno s tem sklepom, oziroma informacije, ki izhajajo iz dodelitve osebja, uporabe tehničnih zmogljivosti ali skupnih projektov, obravnavajo pogodbenice ali njihovi udeleženci skladno z načeli, ki so za dokumentarno informacijo opredeljeni v tem sklepu. To velja seveda le pod pogojem, da je bil prejemnik takšnih nerazkritih ali drugih zaupnih ali privilegiranih informacij seznanjen z zaupnim značajem informacije v času, ko mu je bila sporočena. C. Nadzor Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti nadzor nad nerazkritimi informacijami, ki jih prejme skladno z odločbo, kot je navedeno v tej prilogi. Če ena od pogodbenic spozna oziroma je upravičeno pričakovati, da ne bo mogla izpolniti določb o neširjenju informacij iz oddelkov A in B, o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenice se nato posvetujejo o ustreznih ukrepih. DODATEK Značilne postavke tehnološkega upravljalnega načrta (TUN) TUN je poseben dogovor, ki ga udeleženci sklenejo zaradi izvajanja skupnih raziskav ter v zvezi z njihovimi pravicami in obveznostmi. Glede intelektualne lastnine TUN med drugim obravnava lastništvo, varstvo, pravice uporabnika v raziskovalne in razvojne namene, uporabo in širjenje, vključno z dogovori o skupni objavi, pravice in dolžnosti gostujočih raziskovalcev ter postopke za poravnavo sporov. TUN lahko obravnava tudi zunanje in interne informacije, dodelitev licenc ter dokumente.
Priloga III PRAVILA, KI UREJAJO FINANČNI PRISPEVEK SLOVENIJE IZ PETEGA ODSTAVKA PRILOGE I 1. Komisija Evropskih skupnosti v vsakem proračunskem letu čimprej in najpozneje 1. septembra obvesti Slovenijo - in pododbor iz četrtega odstavka Priloge I o tem obvestilu - ob priložitvi ustreznega osnovnega gradiva, o naslednjem: - zneskih namenskih sredstev v izkazu odhodkov prvega osnutka proračuna Evropskih skupnosti za Peti okvirni program in Peti okvirni program Euratom, - ocenjenem znesku prispevkov na podlagi prvega osnutka proračuna za udeležbo Slovenije v Petem okvirnem programu in Petem okvirnem programu Euratom. Vendar pa, da bi olajšale notranje proračunske postopke, službe Komisije vsako leto zagotovijo ustrezne orientacijske vrednosti najpozneje do 30. maja. Ob dokončnem sprejetju splošnega proračuna Komisija Sloveniji sporoči omenjene zneske iz izkaza odhodkov proračuna iz prvega pododstavka, ki se nanašajo na njeno udeležbo. 2. Komisija za vsako proračunsko leto najpozneje 1. januarja in 15. junija izda Sloveniji poziv za vplačilo sredstev, ki ustrezajo njenemu prispevku po tem sklepu. Ti pozivi za vplačilo denarnih sredstev predvidevajo plačilo: - šestih dvanajstin prispevka Slovenije najpozneje do 20. januarja in - šestih dvanajstin njenega prispevka najpozneje do 15. julija. Vendar pa je šest dvanajstin, ki jih je treba plačati najpozneje do 20. januarja, izračunanih na podlagi zneska, določenega v izkazu prihodkov prvega osnutka proračuna; izravnava tako plačanega zneska se izvede pri plačilu šestih dvanajstin, ki jih je treba poravnati najpozneje do 15. julija. V prvem letu izvajanja tega sklepa Komisija izda prvi poziv za vplačilo sredstev v 30 dneh od začetka njegove veljavnosti. Če je poziv izdan po 15. juniju, predvideva plačilo dvanajstih dvanajstin prispevka Slovenije v 30 dneh, prispevek pa je izračunan na podlagi zneska, navedenega v izkazu prihodkov proračuna. Prispevek Slovenije je izražen in plačan v evrih. Slovenija plača svoj prispevek po tem sklepu v skladu z roki, navedenimi v tem odstavku. Za kakršnokoli zamudo pri plačilu, plača obresti v evrih po mesečni medbančni obrestni meri (IBOR - Interbank offered rate), kot jo navaja združenje Swap Dealers' Association na Reuterjevi strani ISDA. Za vsak dodatni mesec zamude se ta obrestna mera poveča za 1,5 odstotka. Zvišana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude. Plačilo obresti je nujno le v primerih, ko nakazilo prispevka kasni za več kot 30 dni glede na plačilne roke, navedene v tem odstavku. Potne stroške slovenskih predstavnikov in strokovnjakov, ki nastanejo zaradi njihovega sodelovanja v delu skupin in teles, navedenih v šestem in osmem odstavku Priloge I in v odborih iz osmega odstavka, ter tistih, ki sodelujejo v izvajanju Petega okvirnega programa in Petega okvirnega programa Euratom, povrne Komisija na enaki podlagi in v skladu s postopki, ki veljajo sedaj za predstavnike in strokovnjake držav članic EU. 3. Finančni prispevek Slovenije za Peti okvirni program in za Peti okvirni program Euratom v skladu s petim odstavkom Priloge I se za posamezno proračunsko leto običajno ne spreminja. Komisija v času zaprtja računov za posamezno proračunsko leto (n) v okviru odprtja računa prihodkov in odhodkov opravi izravnavo računov glede na udeležbo Slovenije, pri čemer upošteva spremembe, do katerih je prišlo v posameznem proračunskem letu zaradi preknjižb, stornacij, prenosov, razveljavitve obveznosti ali pa zaradi dopolnitve ali rebalansa proračuna. Ta izravnava se izvede v času drugega plačila za to leto n+1. Nadaljnje izravnave se opravijo vsako leto vse do julija 2006. Plačilo Slovenije je vknjiženo v dobro programov Skupnosti kot proračunski prejemek, uvrščen v ustrezno postavko izkaza prihodkov splošnega proračuna Evropske unije. Finančni predpisi, ki veljajo za splošni proračun Evropske unije, veljajo tudi za upravljanje dodeljenih sredstev. 4. V vsakem proračunskem letu (n+1) se najpozneje 31. maja pripravi izkaz dodeljenih sredstev za Peti okvirni program in za Peti okvirni program Euratom za preteklo proračunsko leto (n) in se ga posreduje Sloveniji v informacijo, skladno s formatom računa prihodkov in odhodkov Komisije.