Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
N A V O D I L O
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje salmoneloze (Salmonellosis)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje salmoneloze – Salmonellosis (v nadaljnjem besedilu: bolezen).
Klinični znaki za to bolezen so navedeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega navodila in se objavi skupaj z njim.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen:
– Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali.
– Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik živali ali za njih skrbi.
– Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti.
– Jata je vsa perutnina z identičnim zdravstvenim statusom, ki se goji v istih prostorih ali v isti obori in predstavlja eno samo epizootiološko enoto. Pri perutnini, ki se goji v pokritih prostorih, pomeni jata vso perutnino, ki si deli isti zračni prostor.
– Matične jate perutnine so jate, namenjene za razplod.
– Proizvodne jate perutnine so jate, ki so namenjene za proizvodnjo mesa oziroma konzumnih jajc.
– Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem se poginule in usmrčene živali odpelje v kafilerijo, če je mogoče, drugače pa sežge ali zakoplje na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi. Zakopavanje mora biti dovolj globoko, da se mesojedim živalim prepreči odkopavanje in raznašanje trupel in odpadkov, prav tako pa je treba upoštevati geografske in geološke faktorje zaradi preprečevanja onesnaževanja okolja.
– DDD je dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija.
3. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija je v primeru suma, da se je pojavila bolezen, dolžna brez odlašanja potrditi ali pa ovreči sum.
II. UKREPI PRI PERUTNINI
4. člen
Na bolezen se pri perutnini sumi:
– če so podani klinični znaki; ali
– če so rezultati seroloških preiskav iz monitoringa za salmonelozo perutnine, ki ga izvaja pooblaščena veterinarska organizacija, pozitivni. Monitoring je določen v Prilogi II tega navodila, ki je sestavni del tega navodila in se objavi skupaj z njim; ali
– če se bolezen ugotovi pri drugih živalih na istem gospodarstvu.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni:
– poslati v preiskavo trupla poginulih živali ali v diagnostične namene izločenih živali, vzorce hlevskega nastila in krme;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje;
– s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni in
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
5. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu s strokovnim navodilom določiti:
– prepoved gibanja in odtujitve živali, dovzetnih za bolezen;
– prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za živali, dovzetne za bolezen;
– prepoved prometa z jajci za konzum;
– prepoved zakola živali, dovzetnih za bolezen;
– omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z okuženo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je okužena in
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.
6. člen
Šteje se, da je bolezen uradno potrjena, če so rezultati bakterioloških preiskav iz prve alinee drugega odstavka 4. člena tega navodila ali rezultati bakterioloških preiskav iz monitoringa za salmonelozo perutnine pozitivni, v nasprotnem primeru se šteje, da je bolezen uradno izključena.
7. člen
Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. in 5. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti, da se:
– surovine za pripravo krme za perutnino dekontaminirajo po ustreznem postopku;
– prostori, aparati in pribor na mestih proizvodnje in skladiščenja krme za perutnino sanitarno obdelajo z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom;
– prostori, naprave, embalaža in oprema v valilnicah ter vozila za prevoz perutnine in jajc obdelajo po ustreznem postopku in z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom;
– jajca za valjenje takoj, ko so zbrana, dezinficirajo z baktericidnim plinom, enako tudi valilni aparati;
– jajca, vložena v valilnik istega dne, med valjenjem sanitarno obdela z baktericidnim plinom osemnajsti ali devetnajsti dan;
– izvaljena perutnina, dokler je še vlažna in dokler je v valilniku, sanitarno obdela z baktericidnim plinom;
– neizvaljena jajca, izvaljeno zahirano perutnino in druge odpadke v valilniku neškodljivo odstrani;
– opravi DDD okuženih objektov za gojitev perutnine in za proizvodnjo jajc ter perutninskega mesa, najkasneje drugi dan po dezinfekciji pa bakteriološka kontrola njene učinkovitosti;
– odstrani hlevski gnoj izven gospodarstva in ga pakira, pri čemer se gnoj ne sme uporabljati tri mesece po njegovem pakiranju;
– perutnino zdravi z ustreznim antibiotikom ali kemoterapevtikom na podlagi antibiograma in
– izvajajo drugi ukrepi za sanacijo okužene reje.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu prenehajo veljati:
– pri salmonelozi matičnih jat perutnine: če so bili rezultati bakterioloških preiskav, opravljenih peti in deseti dan po opravljenih odrejenih ukrepih in končanem zdravljenju, negativni;
– pri salmonelozi v proizvodnih jatah perutnine: če so bili rezultati bakterioloških preiskav, opravljenih sedmi in štirinajsti dan po opravljenih odrejenih ukrepih in končanem zdravljenju, negativni.
III. UKREPI PRI TELETIH IN PRAŠIČIH
8. člen
Na bolezen se pri teletih in prašičih sumi, če se pojavijo klinični znaki oziroma če se ugotovi salmoneloza pri drugih živalih na istem gospodarstvu.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni:
– poslati v preiskavo trupla poginulih živali, rektalne brise sumljivih živali, vzorce hlevskega nastila in krme;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje;
– s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni in
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
9. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu s strokovnim navodilom določiti:
– prepoved gibanja in odtujitve živali, dovzetnih za bolezen;
– omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z okuženo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je okužena;
– prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za živali, dovzetne za bolezen in
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih.
Ukrepi iz 8. in 9. člena tega navodila ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.
10. člen
Šteje se, da je bolezen uradno potrjena, če so podani klinični znaki oziroma če so izvidi bakterioloških preiskav iz prve alinee drugega odstavka 8. člena tega navodila pozitivni, v nasprotnem primeru se šteje, da je bolezen uradno izključena.
11. člen
Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 8. in 9. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– dezinfekcijo surovin za pripravo krme;
– zdravljenje okuženih živali z ustreznim antibiotikom ali kemoterapevtikom na podlagi antibiograma;
– DDD in
– druge ukrepe za sanacijo okužene reje.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu prenehajo veljati, če so bili rezultati baktrioloških preiskav, opravljenih sedmi in štirinajsti dan po opravljenih odrejenih ukrepih in končanem zdravljenju, negativni.
IV. KONČNE DOLOČBE
12. člen
Stroški diagnostičnih preiskav iz prve alinee drugega odstavka 4. člena in prve alinee drugega odstavka 8. člena tega navodila, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, vsi ostali stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila pa bremenijo skrbnika živali.
13. člen
Z dnem uveljavitve tega navodila se preneha uporabljati pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje salmoneloze perutnine (Uradni list SFRJ, št. 6/88).
14. člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-01-59/99
Ljubljana, dne 27. septembra 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga I
Bolezen Klinični znaki
-----------------------------------------------------------------
salmoneloza pri perutnini - povišan pogin
- driska
salmoneloza pri teletih in prašičih - driska
- pogini
-----------------------------------------------------------------
Priloga II
MONITORING NA SALMONELOZO PERUTNINE
Preiskava na salmonelozo je obvezna:
1. za vse surovine živalskega izvora za pripravo krme za
perutnino (ribja moka, mesna moka, mesno-kostna moka, kostna
moka, moka iz odpadkov zaklane perutnine, krvna moka in oljne
pogače) - pred njihovo uporabo za pripravo krme;
2. za ostanke krme, ki je bila uporabljena za krmljenje
perutnine, zbolele za salmonelozo;
3. za naprave in prostore za valjenje perutninskih jajc, embalažo
(razen papirnate) in opremo, ki se uporablja pri valjenju -
najmanj vsaka 2 meseca z brisi v peptonski vodi;
4. za oplojena jajca, iz katerih se ni izvalila perutnina
(valilniški ostanek), poginjeno in zahirano perutnino in njihov
feces, posameznih matičnih jat, vsakih 6 tednov;
5. za matično jato:
- če je povišan pogin ob prispetju,
- vzorec dnevnega pogina in nastila (1 vzorec na hlev) v 8.
tednu,
- vzorec dnevnega pogina in nastila (1 vzorec na hlev) v 16.
tednu,
- vzorec dnevnega pogina in nastila (1 vzorec na hlev) vsakih 6
tednov v fazi nesnosti,
- serološko (letna odredba);
6. za konzumne nesnice nad 200 živali:
- če je povišan pogin ob prispetju,
- vzorec dnevnega pogina in nastila v 8. tednu,
- vzorec dnevnega pogina in nastila v 16. tednu,
- vsakih 6 tednov skupni vzorec nastila (1 vzorec na 1000 živali)
in vzorec jajc (5% oziroma največ 60 jajc) v fazi nesnosti;
7. za brojlerske jate:
- vzorec nastila na 5000 živali 2x letno, najmanj 3 tedne pred
zakolom.
