Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Štajber in desetih drugih pobudnikov iz Bertokov, na seji dne 23. septembra 1999

1. Družbeni plan Občine Koper za obdobje 1986 – 1990 (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94 in 14/95) ni v neskladju z zakonom.
2. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Industrijska cona Srmin (Uradne objave, št. 38/89) se razveljavi.

1. Pobudniki izpodbijajo prostorske sestavine družbenega plana Občine Koper za obdobje 1986–1990 (v nadaljevanju: srednjeročni družbeni plan), ker naj bi bil v nasprotju z 49. in 50. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 – v nadaljevanju: ZUreP). V navedenih členih ZUreP je predvideno ugotavljanje skladnosti elementov srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov občin z obveznimi izhodišči prostorskega plana Republike Slovenije, Občina Koper pa po navedbah pobudnikov navedenih planskih aktov ni posredovala Izvršnemu svetu oziroma Vladi Republike Slovenije in tudi ni pridobila mnenja navedenega organa o skladnosti občinskih planskih aktov z republiškimi. Zaradi navedenega po mnenju pobudnikov srednjeročni družbeni plan ni v skladu z zasnovo I. območja kmetijskih zemljišč, ki so obvezno izhodišče, določeno s prostorskim planom Republike Slovenije. Zato naj bi se ne smel izvajati, prav tako pa tudi ne iz tega plana izhajajoči prostorski izvedbeni akti. Po mnenju pobudnikov je srednjeročni družbeni plan pomanjkljivo pripravljen, saj v njem ni zadovoljivo razdelana namenska raba površine, pomanjkljivo pa so obravnavane tudi soodvisnosti med posameznimi posegi, pri čemer zlasti niso bili upoštevani medsebojni negativni vplivi predvidenih dejavnosti z obstoječimi.
2. Pobudniki izpodbijajo odlok o sprejetju zazidalnega načrta Industrijska cona Srmin (v nadaljevanju: zazidalni načrt Srmin) zaradi številnih neskladnosti z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: ZUN). V zazidalnem načrtu Srmin naj bi bile pomanjkljivo obdelane posebne strokovne podlage o naravnih lastnostih in ustvarjenih razmerah (drugi odstavek 23. člena ZUN), zaradi česar bi lahko nastala nevarnost za zdravo in varno življenjsko okolje, saj se z načrtom ureja industrijsko območje, ki meji na skladišča naftnih derivatov velikih kapacitet. Načrt naj bi ne vseboval gradbeno tehničnih in tehnoloških pogojev in elementov za parcelacijo, načrta gradbenih parcel, ocene stroškov za izvedbo načrta, idejnih rešitev ter prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja zvez (28. do 30. člen ZUN). Prav tako naj bi ne vseboval soglasij pristojnih organov in inštitucij (prvi odstavek 39. člena ZUN) ter obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju načrta (40. člen ZUN). Sprejeti načrt pa naj bi tudi ne bil predložen Krajevni skupnosti Bertoki (prvi odstavek 42. člena ZUN).
3. Pobudniki utemeljujejo svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da živijo na območju, na katerega se nanašata izpodbijana akta. Pobudniki naj bi bili z izpodbijanima aktoma neposredno prizadeti, saj naj bi akta posegala v njihovo premoženje na območju urejanja zazidalnega načrta, v zazidalnem načrtu predvideni posegi pa bi lahko močno vplivali na življenje pobudnikov. Predvideni posegi na sedanjih kmetijskih zemljiščih naj bi namreč povzročili dodatne obremenitve podtalnice, zemlje, zraka, prometnic in komunalnega omrežja.
4. Pobudniki so predlagali tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih aktov, saj naj bi bili ti akti podlaga za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo terminala za utekočinjen plin na območju Srmina, s pričetkom gradnje tega objekta pa naj bi zanje lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
5. V odgovoru na pobudo, ki jo je v imenu Mestne občine Koper pripravil Urad za okolje in prostor, je glede izpodbijanega srednjeročnega družbenega plana navedeno, da Občina Koper dejansko ni pridobila mnenja o usklajenosti prostorskih sestavin njegovega osnutka z obveznimi izhodišči prostorskega plana Republike Slovenije. Vendar pa je Občina Koper po navedbah v odgovoru poslala posebni medresorski komisiji pri tedanjem republiškem izvršnem svetu v oceno osnutek sprememb dolgoročnega plana Občine Koper za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Medresorska komisija je v mnenju o usklajenosti dolgoročnega plana Občine Koper z obveznimi izhodišči republiškega dolgoročnega plana z dne 24. 2. 1988 ugotovila, da so obvezna izhodišča republiškega dolgoročnega plana, ki se nanašajo na I. območje kmetijskih zemljišč, v osnutku dopolnjenega dolgoročnega plana Občine Koper usklajena. V skladu s tem mnenjem je tedanja Skupščina občine Koper dopolnjeni dolgoročni plan sprejela na sejah zborov dne 23. 3. 1988.
6. V odgovoru na pobudo je glede izpodbijanega zazidalnega načrta Srmin navedeno, da posebne strokovne podlage za načrt niso bile izdelane, ker so se uporabljale strokovne podlage, pripravljene za dolgoročni in srednjeročni plan občine; da je v načrtu na ustreznih geodetskih podlagah prikazan predlog parcelacije, da so v načrtu podane idejne zasnove prometnega režima in komunalne infrastrukture, vključno z opredelitvijo stroškov, da so bila pripravljena ustrezna soglasja pristojnih organov in institucij; da v načrtu sicer niso določene obveznosti investitorjev in izvajalcev v zvezi z izvajanjem načrta, vendar da se pravna varnost prebivalcev glede odkupa nepremičnin in nadomestne gradnje objektov zagotavlja na podlagi dogovora z lastniki in ne na podlagi razlastitve ter da je bil sprejeti zazidalni načrt prebivalcem stalno na vpogled pri Zavodu za družbeni razvoj Občine Koper in pozneje v ustreznih pravnih naslednicah zavoda. Občina Koper meni, da pri izvajanju zazidalnega načrta Srmin interesi prebivalcev niso prizadeti, zato predlaga, da ustavno sodišče pobudo zavrne.
7. V informaciji v zvezi s predvideno gradnjo terminala za utekočinjen naftni plin, ki jo je dne 15. 1. 1995 pripravil župan Mestne občine Koper, je na kratko prikazan potek sprejemanja izpodbijanega zazidalnega načrta Srmin. Po navedbah v informaciji je bil osnutek zazidalnega načrta javno razgrnjen od 7. 7. 1989 do 9. 10. 1989 v prostorih tedanje skupščine Občine Koper in v prostorih Krajevne skupnosti Bertoki, javna obravnava pa je bila organizirana v prostorih Krajevne skupnosti Bertoki dne 8. 9. 1989. Na njej krajani niso imeli pripomb.
8. Vlada je v zvezi s problematiko srednjeročnega družbenega plana dala naslednje informacije:
– iz podatkov pristojnega ministrstva oziroma iz arhiva Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje izhaja, da za prostorske sestavine srednjeročnega plana na podlagi 50. člena ZUreP v času sprejemanja navedenega akta takrat pristojni organ ni izdal sklepa oziroma mnenja o njegovi usklajenosti z dogovorom o temeljih srednjeročnega družbenega plana SRS;
– iz navedenih podatkov oziroma iz arhiva sledi, da je takrat pristojni državni organ podal mnenje o usklajenosti dolgoročnega plana Občine Koper z dne 10. 6. 1986 z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SRS (št. D-350-1-86-32-JKF/JV z dne 16. 2. 1987) in pozneje tudi mnenje o usklajenosti osnutka dopolnjenega dolgoročnega plana Občine Koper z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SRS (št. D-350-1/86-32-JKF/JV z dne 24. 2. 1988);
– na podlagi 50. člena ZUreP je vlada na seji dne 14. 12. 1995 sprejela sklep št. 350-01/93-2/32-8, da so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin, tako dolgoročega plana Mestne občine Koper kot tudi spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega plana Mestne občine Koper v letu 1994 in 1995, ki se nanašajo med drugim na razširitev območja stavbnih zemljišč za potrebe skladiščenja naftnih derivatov na Srminu, usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročega plana SRS za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana RS za obdobje od leta 1986 do 1990.
9. Ustavno sodišče je sprejelo pobudo in zadržalo izvrševanje izpodbijanega odloka do končne odločitve (sklep št. U-I-130/96 z dne 3. 7. 1997, Uradni list RS, št. 45/97).

10. V 50. členu ZUreP (tako v prvotnem besedilu zakona iz leta 1984 kot v besedilu novele iz leta 1989) je določeno, da je treba osnutke srednjeročnih družbenih planov občin pred sprejetjem poslati v oceno posebni medresorski komisiji oziroma republiškemu izvršnemu svetu, ki presodi, ali so prostorske sestavine v teh planskih aktih skladne z republiškim srednjeročnim družbenim planom. Iz dokumentacije, pridobljene v pripravljalnem postopku, nesporno izhaja, da za izpodbijani srednjeročni družbeni plan pristojni organ ni izdal akta o njegovi usklajenosti z republiškim planskim aktom. Iz dokumentacije pa ni mogoče ugotoviti, ali Občina Koper osnutka izpodbijanega plana pristojnemu organu sploh ni poslala v oceno ali pa ta organ na poslani akt ni odgovoril. V dokumentaciji prav tako ni podatkov o tem, ali je pristojni organ sprejel kakšne ukrepe v smislu 50. člena ZUreP (čeprav je citirani člen v tem delu pomanjkljiv, saj izrečno ne predvideva postopka za primer, če osnutek občinskega srednjeročnega družbenega plana sploh ni bil poslan pristojnemu organu v oceno). Ne glede na navedeno pa je mogoče nesporno ugotoviti, da je bil izpodbijani srednjeročni družbeni plan v času sprejemanja zaradi manjkajočega akta o usklajenosti pomanjkljiv in zato v neskladju s 50. členom ZUreP.
11. Občina Koper je pristojni medresorski komisiji v smislu 49. člena ZUreP poslala v oceno osnutek svojega dolgoročnega družbenega plana, sprejetega v letu 1986, in pozneje še osnutek dopolnjenega dolgoročnega plana. Navedena medresorska komisija je izdala mnenje o usklajenosti navedenih dolgoročnih planskih aktov Občine Koper z obveznimi izhodišči iz republiškega dolgoročnega plana. Pri tem je navedena medresorska komisija z mnenjem z dne 24. 2. 1988 (št. D-350-1/86-32-JKT/JV) izrečno ugotovila, da je osnutek dopolnjenega dolgoročnega plana Občine Koper usklajen z obveznimi izhodišči iz republiškega dolgoročnega plana, ki se nanašajo med drugimi tudi na I. območje kmetijskih zemljišč.
12. Občina Koper je pozneje večkrat spremenila svoje planske akte oziroma prostorske sestavine teh planskih aktov. Tako je občina v maju 1995 predložila Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje v oceno spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročega plana in srednjeročnega plana Občine Koper v letu 1994 in 1995, ki se nanašajo na ureditev določenih območij, med drugim tudi na razširitev območja stavbnih zemljišč za potrebe skladiščenja naftnih derivatov v Srminu. Vlada je s sklepom št. 350-01/93-2/32-8 z dne 14. 12. 1995 ugotovila, da so navedene spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročega plana SRS za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in z rešitvami, določenimi v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana RS za obdobje od leta 1986 do leta 1990, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS. Z navedenim sklepom vlade, izdanim na podlagi 49. in 50. člena ZUreP, je bila tako ugotovljena skladnost prostorskih sestavin izpodbijanega srednjeročnega družbenega plana, ki se nanašajo na območje stavbnih zemljišč za potrebe skladiščenja naftnih derivatov v Srminu, z obveznimi izhodišči srednjeročnega plana in dolgoročega plana SRS.
13. Okoliščina, da k osnutku izpodbijanega srednjeročnega družbenega plana ni bilo pridobljeno mnenje o usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin republiškega družbenega plana, je v času sprejemanja izpodbijanega akta sicer pomenila kršitev postopka, predpisanega s 50. členom ZUreP. Vendar pa dejstvo, da je bila takšna usklajenost ugotovljena za dolgoročni družbeni plan Občine Koper, ki predstavlja osnovo za srednjeročni družbeni plan, in da je bila pozneje ugotovljena tudi usklajenost sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega in izpodbijanega srednjeročnega družbenega plana Občine Koper (med drugimi tudi v delu, ki se nanaša na stavbna zemljišča za potrebe skladiščenja naftnih derivatov v Srminu) z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin republiških planskih aktov, pomeni odpravo prvotne procesne pomanjkljivosti, ki ne terja razveljavitve izpodbijanega plana. Na takšno odločitev vpliva tudi okoliščina, da je bila pobuda za presojo izpodbijanega akta vložena deset let po njegovem sprejetju oziroma štiri mesece po sprejetju sklepa vlade o usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov Mestne občine Koper, ki pomeni verifikacijo sprejete planske odločitve za projekt Srmin. Ugotovitev, da sprejeta planska odločitev za projekt Srmin v izpodbijanem srednjeročnem družbenem planu ni v neskladju z republiškimi planskimi dokumenti, ima oporo tudi v nedavno sprejetem odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). Iz kartografskega dela odloka – iz publikacijske karte II. 1. je namreč jasno razvidno, da je pri zasnovi energetskega omrežja Republike Slovenije predviden objekt za hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov za tekoča goriva na lokaciji Srmin in za tekoči naftni plin na lokaciji Bertoki. Ti lokaciji sta razvidni tudi iz obrazložitve predloga navedenega odloka (v točki 2.8.), ki je bila objavljena v Poročevalcu Državnega zbora št. 67/98. V obrazložitvi predloga odloka je navedeno, da se s kartografskim delom odloka kot obvezna izhodišča določajo spremembe in dopolnitve zasnov sistema energetske politike, v katere je vključena tudi izgradnja terminala na lokaciji Srmin.
14. Pobudniki očitajo srednjeročnemu družbenemu planu tudi strokovne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, saj naj bi bile posamezne rešitve prikazane neustrezno, nejasno oziroma nepopolno. To se nanaša predvsem na nezadovoljivo razdelano namensko rabo površine in na pomanjkljivo obravnavo soodvisnosti med posameznimi posegi, zlasti glede medsebojnih vplivov predvidenih dejavnosti z obstoječimi. Po drugem odstavku 43. člena ZUreP se v srednjeročnem družbenem planu občine določijo med drugim tudi pogoji za usklajevanje različnih interesov glede razvrstitve dejavnosti na posameznem območju, pogoji za varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in pogoji za varovanje in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja. V delu srednjeročnega družbenega plana, ki se nanaša na Industrijsko cono Srmin, so navedena vprašanja glede vplivov posegov na okolje urejena zelo skopo. Tako je v prvotnem planu iz leta 1986 določeno le, da naj bodo objekti locirani na čim manj izpostavljenih mestih, umikajo naj se dominantnim pogledom in naj bodo locirani tako, da bodo njihovi vplivi na krajino in okolje minimalni. V spremembah plana iz leta 1994 pa je navedeno vprašanje obdelano še bolj splošno, saj je predvideno le, da morajo biti ob upoštevanju in izvajanju posegov upoštevani vsi ukrepi za zagotavljanje varnosti in varovanja okolja. Glede na tako splošno opredelitev vprašanja vplivov posegov na okolje v srednjeročnem družbenem planu, bi morala biti ta vprašanja ustrezno urejena v posebnih strokovnih podlagah za zazidalni načrt Srmin oziroma neposredno v samem načrtu.

15. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je postopek priprave in sprejemanja zazidalnega načrta Srmin potekal v skladu z določbami ZUN. Takratni Izvršni svet SO Koper je na seji dne 22. 3. 1998 sprejel program priprave prostorskih izvedbenih aktov za leto 1988, v katerem je bil vključen tudi zazidalni načrt Srmin. Osnutek zazidalnega načrta Srmin je bil tri mesece javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Koper in Krajevne skupnosti Bertoki, v prostorih te krajevne skupnosti pa je bila dne 8. 9. 1998 organizirana tudi javna obravnava osnutka. Kot je razvidno iz dopisa Krajevne skupnosti Bertoki Občinskemu komiteju za gospodarstvo Občine Koper z dne 29. 9. 1989, v času javne razgrnitve in na javni obravnavi osnutka niso bile oblikovane pripombe k osnutku načrta. Zainteresirani občani Krajevne skupnosti Bertoki so se tako lahko seznanili s predvidenimi rešitvami v osnutku zazidalnega načrta Srmin in so imeli možnost k tem rešitvam podati svoje pripombe oziroma spreminjevalne predloge, vendar pa takšnih pripomb oziroma predlogov niso podali niti glede postopka sprejemanja niti glede vsebine osnutka načrta. Pobuda za oceno zakonitosti izpodbijanega akta se ne nanaša na postopek sprejemanja akta, temveč na njegovo vsebino. Pobudniki sprejetemu zazidalnemu načrtu Srmin očitajo, da so določena vprašanja v njem pomanjkljivo oziroma nepopolno urejena, oziroma da v njem sploh ni določenih elementov, ki so po ZUN obvezna sestavina prostorskih izvedbenih načrtov.
16. Pobudniki zazidalnemu načrtu Srmin očitajo, da so bile zanj pomanjkljivo obdelane posebne strokovne podlage iz drugega odstavka 23. člena ZUN. Po določbah prvega odstavka 23. člena ZUN se prostorski izvedbeni akti pripravijo ob upoštevanju strokovnih podlag, ki so bile pripravljene za dolgoročni in srednjeročni družbeni plan ter posebnih strokovnih podlag, ki so določene v programu priprave prostorskih izvedbenih aktov. Iz odgovora Občine Koper na pobudo sledi, da posebne strokovne podlage za zazidalni načrt Srmin niso bile izdelane, ker so se v ta namen uporabljale strokovne podlage, pripravljene za dolgoročni plan (zlasti za urbanistično zasnovo) in za srednjeročni plan Občine Koper, kar je po mnenju Občine Koper v skladu s 23. členom ZUN. Ustavno sodišče pripominja, da se posebne strokovne podlage za prostorski izvedbeni akt pripravijo takrat, kadar strokovne podlage za dolgoročni in srednjeročni družbeni plan niso dovolj podrobne in je treba glede na konkretne zahteve in pogoje, ki jih bo obravnaval prostorski izvedbeni akt, te podlage poglobiti oziroma dopolniti ali pripraviti posebej. Odločitev o tem se sprejme v okviru programa priprave prostorskega izvedbenega akta (35. člen ZUN). V programu priprave prostorskih izvedbenih aktov v Občini Koper za leto 1988, ki je vseboval tudi program priprave za zazidalni načrt Srmin, takšne posebne strokovne podlage za ta zazidalni načrt niso bile predvidene.
17. Vsebina posebnih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte je okvirno opredeljena v drugem odstavku 23. člena ZUN. Po citirani določbi se s posebnimi strokovnimi podlagami podrobneje razčlenijo naravne lastnosti in ustvarjene razmere na območju, za katero se pripravlja prostorsko izvedbeni akt, ugotovijo vplivi predvidenih prostorskih ureditev na okolje ter možnosti za realizacijo odločitev, sprejetih v srednjeročnih družbenih planih. Po tretjem odstavku 29. člena ZUN se v prostorskem izvedbenem načrtu določijo prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev ter na njihovi osnovi razčlenijo in prikažejo med drugim tudi vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji in rešitve za varstvo in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja. Iz navedenega izhaja, da je treba pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, ki načrtujejo posege v prostor (industrijsko območje) posebno pozornost posvetiti vplivom, ki jih bodo predvidene dejavnosti imele na sosednja območja oziroma okolje.
18. Z zazidalnim načrtom Srmin se ureja industrijsko območje, ki meji na skladišča naftnih derivatov velikih kapacitet, kar ima lahko negativne vplive na okolje. Ker vprašanja vplivov predvidenih posegov na okolje oziroma medsebojnih vplivov predvidenih dejavnosti z obstoječimi pri projektu Srmin niso bila prikazana v srednjeročnem družbenem planu, bi morala biti urejena v posebnih strokovnih podlagah za zazidalni načrt Srmin. Kot je razvidno iz prejšnjih točk, takšne posebne strokovne podlage za zazidalni načrt niso bile izdelane, zato tudi v samem načrtu vplivi predvidenih posegov na okolje niso podrobneje prikazani. V 9. členu zazidalnega načrta Srmin so med pogoji za izvajanje zazidalnega načrta navedeni le pogoji, ki se nanašajo na odpadke in emisije v zrak, in sicer: za odlaganje trdih odpadkov morajo biti posebno urejeni prostori s kontejnerji, industrijski odpadki morajo biti tretirani na predpisan način, skupna količina nevarnih in neugodnih emisij v zrak pa ne sme presegati s predpisi dovoljene ravni. Okoliščina, da vplivi predvidenih prostorskih ureditev na okolje pri tako zahtevnem projektu, kot je Industrijska cona Srmin, niso bili obdelani, pomeni kršitev zakonskih določb o pripravi zazidalnega načrta. Ker niso bile izdelane posebne strokovne podlage in zato niso bili ugotovljeni vplivi z zazidalnim načrtom predvidene prostorske ureditve in v njenem okviru načrtovanih dejavnosti na okolje, bi bilo lahko ogroženo zdravo življenjsko okolje na ureditvenem območju. Ta opustitev pomeni kršitev določb 23. in 29. člena ZUN. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da sta bili v postopku priprave lokacijske dokumentacije izdelani dve študiji oziroma poročili o vplivih na okolje, ne le zaradi tega, ker bi morali biti vplivi obdelani v času priprave zazidalnega načrta, temveč tudi zaradi tega, ker se nanašata le na eno izmed v njem predvidenih dejavnosti, to je na hrambo obveznih rezerv naftnih derivatov za tekoča goriva na lokaciji Srmin in za tekoči naftni plin na lokaciji Bertoki.
19. Po 2. členu izpodbijanega odloka vsebuje zazidalni načrt Srmin sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega omrežja, komunalnega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor. Zazidalni načrt vsebuje tekstualni del (prostorski pogoji za realizacijo odločitev) in grafični del, iz katerega so razvidni elementi za funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav. V navedenem tekstualnem delu načrta in še zlasti v grafičnih sestavinah so podani nekateri odgovori na očitke iz pobude, ki se nanašajo na elemente iz 28. do 30. člena ZUN (v pobudi se zatrjuje, da načrt ne vsebuje gradbeno tehničnih pogojev in elementov za parcelacijo, načrta gradbenih parcel ter idejnih rešitev prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez). Na karti št. 3 (Obodna parcelacija, lastništvo), je na ustreznih geodetskih podlagah prikazan predlog parcelacije zemljišča, na karti št. 8 (Pogoji za funkcionalne rešitve) pa so določena merila za parcelacijo, vendar niso predvideni tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel. Idejna zasnova prometnega omrežja je prikazana na karti št. 5 (Prometna ureditev), idejne zasnove komunalne infrastrukture pa so prikazane na kartah št. 12 in 13 (Zbirna karta komunalnih naprav). Navedeni elementi so podrobneje prikazani tudi v tekstualnem delu načrta in sicer za prometno ureditev (ceste in industrijski tir) ter za komunalno infrastrukturo (elektroenergetsko omrežje, telefonsko omrežje, kanalizacija – meteorna in fekalna ter ogrevanje). V tem delu so podrobneje prikazani tudi približni stroški za izvedbo vsake vrste prometa in komunalne infrastrukture posebej. Izpodbijani elementi so tako v določeni obliki zajeti v načrtu (tako v tekstualnem kot tudi v grafičnem delu), v strokovno oceno teh elementov pa se ustavno sodišče glede na svoje pristojnosti ni spuščalo.
20. Na očitek, da zazidalni načrt Srmin ne vsebuje predvidenih soglasij pristojnih organov in institucij (prvi odstavek 39. člena ZUN), Občina Koper navaja, da so bila potrebna soglasja pridobljena. Ustavnemu sodišču ni bilo treba ugotavljati ali so navedena soglasja vsa, ki jih je bilo treba pridobiti, ker je odlok razveljavilo že zaradi drugih razlogov.
21. Občina Koper v odgovoru priznava očitek, da v zazidalnem načrtu Srmin niso predvidene obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju načrta (tretja alinea drugega odstavka 40. člen ZUN), vendar pri tem omenja, da se navedene obveznosti rešujejo na drug način. Tako navaja, da se na podlagi osnovnih razmerij iz načrta s prizadetimi lastniki sporazumno rešujejo vprašanja glede posegov v njihovo premoženje. Pravno varnost prebivalcem zagotavljajo predpisi, s katerimi se rešujejo premoženjsko pravna razmerja glede odkupa in nadomestne gradnje objektov, ki so predvideni za rušenje. Pri tem je še navedeno, da je investitor v dosedanjih postopkih zagotavljal zemljišča in objekte na podlagi sporazuma z lastniki in ne na podlagi razlastitve.
22. Zadnji očitek pobudnikov zazidalnemu načrtu Srmin se nanaša na ugotovitev, da načrt ni bil predložen Krajevni skupnosti Bertoki. Po drugem odstavku 42. člena ZUN mora biti sprejeti prostorski izvedbeni akt pri pristojnem občinskem upravnem organu in v prizadetih krajevnih skupnostih stalno na vpogled občanom in organizacijam. V 15. členu izpodbijanega odloka je določeno, da je načrt stalno na vpogled pri Zavodu za družbeni razvoj Občine Koper. V odgovoru Občine Koper na pobudo je navedeno, da je bil zazidalni načrt Srmin dejansko stalno na vpogled pri Zavodu za družbeni razvoj Občine Koper in kasneje v ustreznih službah kot pravnih naslednicah navedenega zavoda. V odgovoru ni navedeno, da bi bil načrt na vpogled tudi v Krajevni skupnosti Bertoki. Če zazidalni načrt dejansko ni bil dan na vpogled v Krajevni skupnosti Bertoki, je to sicer pomenilo kršitev določb drugega odstavka 42. člena ZUN, vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ni pomenila onemogočanja uresničevanja pravic občanov do seznanjanja z zazidalnim načrtom Srmin, saj je bil ta načrt vsakemu zainteresiranemu na razpolago pri pristojnem občinskem organu.
23. Iz navedenega sledi, da zazidalni načrt Srmin zajema velik del elementov, ki so kot sporni navedeni v pobudi. Pri opredeljevanju teh elementov so v načrtu določene formalne oziroma strokovne pomanjkljivosti (npr. glede elementov za parcelacijo, glede ocene vseh stroškov za izvedbo načrta, glede obveznosti investitorjev pri izvajanju načrta), vendar pa te pomanjkljivosti nimajo takšne teže, da bi lahko pomenile hujše kršenje pravic oziroma pravnih interesov prebivalcev obravnavanega območja. Drugače pa je glede pomanjkljivosti, ki se nanašajo na posebne strokovne podlage za pripravo zazidalnega načrta Srmin. Okoliščina, da posebne strokovne podlage za načrt niso bile izdelane in da problematike vplivov predvidenih posegov na okolje tudi sam načrt ne obravnava, pomeni tako kršitev zakona (23. in 29. člen ZUN), da je moralo ustavno sodišče zaradi tega zazidalni načrt Srmin razveljaviti.

24. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-130/96
Ljubljana, dne 23. septembra 1999.