Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr. 42/85, 2/86 – popr. 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97 in 73/98) ter 16. člena statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš na 8. seji dne 15. 9. 1999 sprejel

Odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, odčitavanje in obračun porabljene vode, varčevanje, prekinitev dobave ter odgovornost upravljalcev in uporabnikov, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) v Občini Hodoš.

Javni vodovod je primarno in sekundarno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, (v nadaljnjem besedilu: javni vodovod), ki zagotavlja oskrbo najmanj petih gospodinjstev ali dvajsetih ljudi in je v lasti Občine Hodoš.

Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.

Pravilnik o tehnični izvedbi priključitve in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa odlok o priključitvi na javno vodovodno omrežje, objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/99.

Objekti in naprave uporabnikov so:
1. vodovodni priključek;
2. spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključenim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;
3. obračunski vodomer z vodomernim jaškom ali nišo s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
4. interno vodovodno in hidrantno omrežje;
5. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganja tlaka vode, vodni zbiralniki s sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.

Objekti in naprave upravljalcev so:
a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave so neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališče in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode v sekundarnem omrežju;
b) primarno vodovodno omrežje in naprave:
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode.

V primeru večjega pomanjkanja pitne vode (suša), uporabniki lahko trošijo vodo samo za osebno potrošnjo in napajanje živine.
Prepovedano je polivanje vrtov, pranje avtomobilov in strojev, polnjenje kopalnih bazenov.
V času varčevanja z vodo je dobavitelj dolžan obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno na krajevno običajen način.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec v skladu s sprejetim odlokom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje, razen če skleneta upravljalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključne takse,
– povračilo stroškov izgradnje vodovodnega sistema,
– takse,
– druga sredstva.
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
Občinski svet daje soglasje za ceno za porabljeno vodo na predlog upravljalca javnega vodovoda, če z zakonom ali odredbo vlade ni določeno drugače.

Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna raba v zadnjem, na osnovo odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.

1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
2. Pri porabnikih odčita upravljalec stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno, oziroma po potrebi glede spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
3. Vsak uporabnik je dolžan plačati takso, katere višino določi občinski svet za tekoči obračun.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več porabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljalec račun upravnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve po posameznih uporabnikih.

Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali račun v postavljenem roku, pa ni sporočil upravljalcu pisnega ugovora na obračun, ga upravljalec pisno opozori (opomin s povratnico).
Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, upravljalec prekine dobavo vode – odklopi vodovodni priključek.

Po odklopu lahko upravljalec sodno izterja zaostale obveznosti odjemalca preko sodišča. Če upravljalec oceni, da je višina zneska tako mala, da ni vredno izterjave preko sodišča, lahko uveljavi poravnavo pred ponovnim priklopom, kjer ima pravico do obresti v okviru veljavnih zakonov. Vse stroške v zvezi z izterjavo nosi odjemalec, ki je v postopku.

Če pride do prekinitve dobave vode (odklop) zaradi neporavnih obveznosti, isti odjemalec ima pravico v roku enega leta od odklopitve na ponovni priklop, brez plačila priklopne takse, vendar mora poravnati vse obveznosti, tudi delež obnove ali vzdrževanja, katero je bilo opravljeno med tem časom.

Upravljalec ima pri preskrbi s pitno vodo naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljanje normalnega obratovanja samega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljanje predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
– redno vzdrževanje javnega vodovoda;
– kontroliranje hišnih priključkov;
– redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) ali na zahtevo porabnika;
– redno kontroliranje kvalitete vode, skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
– obveščanje porabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah in prednostni oskrbi vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno;
– izdelava in vodenje katastra javnega vodovoda in ostalih evidenc;
– odčitavanje vodomerov in redno obračunavanje stroškov po veljavnem tarifnem pravilniku, katero potrdi občinski svet;
– izdajanje soglasij in omogočanje priključitev na javni vodovod, kot to določa odlok (Uradni list RS, št. 69/99);
– organiziranje oskrbe v primeru višje sile;
– preizkušanje in vzdrževanje hidrantov;
– merjenje količine načrpane vode na lastnih črpališčih;
– pri posegih v prostor upošteva pogoje odloka o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda v Občini Hodoš;
– pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveri in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več dejavnim normativom za hidrantno omrežje.

Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljalca;
– redno vzdržujejo interno omrežje, vodomerni jašek, hišni priključek in interne hidrante, jih ščitijo pred zamrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi snega, ledu in drugega materiala;
– ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer;
– dovoljujejo vstop v svoj objekt kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanja vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorca vode;
– kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo;
– javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
– pisno obveščajo upravljalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
– redno plačujejo vodo in priključno moč na podlagi izdanih računov;
– urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera (za eno hišno številko) in sporočijo upravljalcu naslovnika in plačnika računov;
– če ne pride do soglasja medsebojne delitve stroškov preko enega obračunskega vodomera, se smiselno uporablja zadnji odstavek 18. člena tega odloka, da se prekine dobava vode za tistega odjemalca, ki ne plačuje računov,
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
– pridobijo soglasje upravljalca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;
– povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in polaganje kablov (telefonskih, električnih) morajo pridobiti soglasje upravljalca javnega vodovoda in vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljalci drugih infrastrukturnih objektov in naprav morajo pri opravljanju del v svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo le za gašenje požarov.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le z soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine dobavo vode, če uporabnik kljub obvestilu v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti oziroma kršitev, v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kavaliteto vode v javnem vodovodu;
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljalca,
3. če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega porabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo brez soglasja,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9. z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.

Upravljalec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljalec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

Uporabnik po poravnavi računa lahko zaprosi za ponovno priključitev vodovoda (20. člena tega odloka). Stroške ponovnega priklopa nosi uporabnik.

Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar pa mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti porabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.

V primeru nepredvidenih okvar ima upravljalec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. Okvaro mora v čim krajšem času odpraviti.

Na območju Občine Hodoš so vodni viri, varstvena območja in ukrepi za zavarovanje le-teh določeni z odlokom o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda v Občini Hodoš.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik, če:
1. ne izpolnjuje obveznosti iz 8., 10. in 12. člena, četrte, sedme, dvanajste in trinajste alinee 22. člena in 25. člena tega odloka;
2. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 24. členom.
Za prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba ali podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 SIT.

Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, če:
1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju (23. člen).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljalca pa opravljajo strokovni nadzor.
Oseba pooblaščena za izvajanje nadzora po določilih tega odloka, lahko kazen izterja takoj na kraju samem.

S sprejetjem tega odloka, prenehajo veljati vsi dosedanji odloki o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Hodoš.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.