Na podlagi 30. člena zakona o lokalni samoupravi in 21. člena statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99) je Občinski svet občine Kidričevo na seji dne 30. 9. 1999 sprejel

S tem odlokom se ureja organizacija in način dela krajevnega odbora v Občini Kidričevo.

Krajevni odbor opravlja naloge opredeljene v zakonu, statutu Občine Kidričevo in poslovniku Občinskega sveta občine Kidričevo.

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb občanov in zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov, se v Občini Kidričevo ustanovijo krajevni odbori, kot delovna in posvetovalna telesa občinskega sveta.
Ustanovijo se krajevni odbori:
1. Apače za območje Apače,
2. Cirkovce za območje Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce, Spodnje Jablane in Zgornje Jablane,
3. Kidričevo za območje Kidričevo,
4. Kungota pri Ptuju za območje Kungota pri Ptuju,
5. Lovrenc na Dravskem polju za območje Lovrenc na Dravskem polju, Pleterje in Župečja vas,
6. Njiverce za območje Njiverce,
7. Šikole za območje Šikole, Pongrce, Spodnji Gaj pri Pragerskem in Stražgonjca,
8. Starošince za območje Starošince,
9. Strnišče za območje Strnišče.

Prvo sejo krajevnega odbora skliče župan v roku 30 dni po imenovanju krajevnega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika krajevnega odbora.
Krajevni odbor izmed svojih članov z večino glasov vseh članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
O odstopu, zamenjavi ali razrešitvi predsednika, namestnika predsednika in članov krajevnega odbora odloči občinski svet po predhodnem stališču oziroma mnenju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Mandat članov krajevnega odbora traja enako dolgo kot članom občinskega sveta.

Krajevni odbor ima namestnika predsednika, ki:
– pomaga predsedniku pri njegovem delu,
– nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti ali v primeru njegove zadržanosti,
– opravlja naloge iz delovnega področja predsednika po njegovem pooblastilu.

Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani krajevnega odbora.
Predsednik je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s sklepom predlagal občinski svet ali župan.

Predsednik pošlje vabilo za sejo vsem članom krajevnega odbora pet dni pred datumom seje. K vabilu je potrebno priložiti gradivo, ki se bo obravnavalo na seji.
Predsednik lahko povabi na sejo krajevnega odbora strokovne delavce občinske uprave ter predstavnike, ki so dolžni podati strokovno pojasnilo.
Vabilo za sejo krajevnega odbora se pošlje tudi članom občinskega sveta, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevnega odbora.

Seja krajevnega odbora je javna. Javnost seje je zagotovljena z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnega obveščanja.
Sejo krajevnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo, na zahtevo oziroma pobudo župana ali na zahtevo večine članov krajevnega odbora.
Kadar predsednik krajevnega odbora ne skliče seje iz prejšnjega odstavka, jo lahko skliče namestnik predsednika.

Delo in sejo krajevnega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika oziroma član, ki ga določi predsednik.

Naloga predsednika krajevnega odbora je, da:
– vodi in organizira delo,
– sklicuje in vodi sejo,
– podpisuje zapisnike, sklepe,
– sodeluje z organi občine,
– po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta.

Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
Preden krajevni odbor določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Vsak član krajevnega odbora ima pravico podati pripombe na zapisnik.

Krajevni odbor na začetku seje določi dnevni red.
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Član krajevnega odbora dobi besedo po vrstnem redu, kakor se je priglasil k razpravi.

Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, krajevni odbor konča sejo.

Potek seje krajevnega odbora se lahko tudi snema na magnetofonski trak.

Krajevni odbor šteje od 3 do 5 članov.
Število članov krajevnega odbora se določi na zboru krajanov.

Krajevni odbor dela in odloča na sejah.
Krajevni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Krajevni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Krajevni odbor odloča z javnim glasovanjem, ki se opravi z dvigom rok.
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

Krajevni odbor zlasti:
– daje mnenja o zadevah lokalnega pomena,
– ugotavlja potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena,
– izdeluje programe dela, ki se nanaša na zadeve lokalnega pomena,
– daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– sodeluje pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na svojem območju,
– sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji,
– daje predloge za ureditev in olepšanje kraja (zasaditev cvetlic, grmičevja, okrasnih dreves, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti itd.) in pri tem sodeluje,
– daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti itd.),
– predlaga programe javnih del,
– sodeluje in daje mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktih, ki obravnavajo območje njihovega kraja,
– oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu občine,
– daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v kraju, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev kraja na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodeluje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– daje mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je kraju dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.

Stališča, mnenja, pobude in predlogi krajevnega odbora se dostavijo stalnim odborom pri občinskem svetu in niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo.

O seji krajevnega odbora se piše zapisnik, ki ga piše zapisnikar.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in sklepih, ki so bili sprejeti.
Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.

Glede vprašanj uporabe jezika, javnosti dela, vodenja sej, način dela in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem odlokom se smiselno uporabljajo določbe statuta Občine Kidričevo in poslovnika Občinskega sveta občine Kidričevo.

Spremembe in dopolnitve odloka se sprejemajo po enakem postopku, ki je določen za sprejem odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.