Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 84/1999 z dne 15. 10. 1999

3990. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev, stran 12931.

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev

1. člen

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz določenih objektov in naprav za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev, in sicer:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode,
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi,
– program posebnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: program) za zmanjševanje onesnaževanja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz virov onesnaževanja in
– dodatne pogoje za izvajanje trajnih meritev nevarnih kloriranih ogljikovodikov in fitofarmacevtskih sredstev v odpadni vodi.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba), za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, v nadaljnjem besedilu: pravilnik).

2. člen

Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Nevarni klorirani ogljikovodiki so HCH, lindan, DDT, dikofol, PCP, aldrin, dieldrin, endrin, izodrin, HCB, kvintozen in teknazen.
2. HCH je C6H6Cl6; 1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan in vse njegove izomere.
3. Lindan je produkt ekstrakcije HCH in vsebuje najmanj 99% γ-izomere 1,2,3,4,5,6 -heksaklorocikloheksana.
4. DDT so naslednje izomere:
– 1,1,1, trikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan,
– 1,1,1, trikloro-2 (o-klorofenil) -2- (p-klorofenil) etan,
– 1,1,1, dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) eten in
– 1,1,1, dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan.
5. Dikofol je C14H9Cl5O; 2,2,2-trikloro-1,1-bis (4-klorofenil) etanol.
6. PCP je C6Cl5OH; 2,3,4,5,6-pentakloro-1-hidroksibenzen in njegove soli.
7. Drini so naslednje spojine:
– aldrin je C12H8Cl6; 1,2,3,4,10,10-heksakloro-1,4,4a,5,8,8a-heksahidro-1,4-endo-5,8-ekso-dimetanonaftalen,
– dieldrin je C12H8Cl6O; 1,2,3,4,10,10-heksakloro-6,7-epoksi-1,4,4a,5,6,7,8,8a-oktahidro-1,4-endo-5,8-ekso-dimetanonaftalen,
– endrin je C12H8Cl6O; 1,2,3,4,10,10-heksakloro-6,7-epoksi-1,4,4a,5,6,7,8,8a-oktahidro-1,4-endo-5,8-endo-dimetanonaftalen in
– izodrin je C12H8Cl6; 1,2,3,4,10,10-heksakloro-1,4,4a,5,8,8a-heksahidro-1,4-endo-5,8-endo-dimetanonaftalen.
8. HCB je C6Cl6; heksaklorobenzen.
9. Kvintozen je C6Cl5NO2; Na-pentaklorofenata pentakloro-nitrobenzen.
10. Teknazen je C6HCl4NO2; 1,2,4,5 tetrakloro-3-nitrobenzen.
11. Ekstrakcija je pridobivanje posameznega nevarnega kloriranega ogljikovodika z izločanjem iz drugih nevarnih kloriranih ogljikovodikov.
12. Preoblikovanje je predelava nevarnih kloriranih ogljikovodikov ali fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nevarne klorirane ogljikovodike iz prejšnjih točk, v različna agregatna stanja ali oblike pripravkov fitofarmacevtskih sredstev.

3. člen

Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave, v katerih poteka proizvodnja in uporaba nevarnih kloriranih ogljikovodikov za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev ter za objekte in naprave za proizvodnjo in preoblikovanje fitofarmacevtskih sredstev na osnovi
– anorganskih bakrovih spojin,
– karbamatov ali tiokarbamatov,
– halogeniranih ogljikovodikov,
– halogeniranih fenoksialkanojskih kislin ter njihovih estrov,
– sečnin,
– organokovinskih spojin,
– kvarternih amonijevih spojin,
– tiokarbonatov,
– triazinov ali drugih heterociklov,
– substituiranih aromatov in
– substituiranih aromatskih hidroksi spojin,
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).

4. člen

Za odpadno vodo iz vira onesnaževanja se ne šteje:
– odpadna voda iz hladilnih sistemov in razvijalcev pare znotraj vira onesnaževanja,
– odpadna voda iz naprav za pripravo vode znotraj vira onesnaževanja,
– komunalna odpadna voda, ki nastaja v virih onesnaževanja in
– odpadna voda iz objektov in naprav za proizvodnjo sečnine ali melamina.

5. člen

Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz vira onesnaževanja za iztok neposredno v vode in v kanalizacijo, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).

6. člen

Mejne vrednosti koncentracije nevarnih kloriranih ogljikovodikov v odpadni vodi iz virov onesnaževanja za iztok neposredno v vode in v kanalizacijo, so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 2).

7. člen

Mejne vrednosti nevarnih kloriranih ogljikovodikov so v prilogi 2 določene tudi z mejnimi vrednostmi emisijskega faktorja.
Emisijski faktor je razmerje med količino nevarnega kloriranega ogljikovodika v odpadni vodi, ki se je z odpadno vodo odvedla v enem dnevu (v nadaljnjem besedilu: dnevni emisijski faktor) ali enem mesecu (v nadaljnjem besedilu: mesečni emisijski faktor) in količino nevarnega kloriranega ogljikovodika, ki bi jo vir onesnaževanja proizvedel, preoblikoval ali za proizvodnjo uporabil v enakem obdobju pri največji obratovalni zmogljivosti.
Emisijski faktor se izraža v gramih nevarnega kloriranega ogljikovodika na tono proizvedenega, preoblikovanega ali za proizvodnjo uporabljenega (v nadaljnjem besedilu: uporabljenega) nevarnega kloriranega ogljikovodika.

8. člen

Emisija nevarnih kloriranih ogljikovodikov se določa na iztoku odpadne vode iz vira onesnaževanja.
Če se odpadna voda iz enega ali več virov onesnaževanja čisti na isti čistilni napravi, ki je namenjena odstranjevanju nevarnih kloriranih ogljikovodikov iz odpadne vode, se emisija nevarnih kloriranih ogljikovodikov v odpadni vodi brez razredčevanja, določa na iztoku te čistilne naprave.

9. člen

Iz objektov in naprav, v katerih se izvaja samo priprava, preoblikovanje ali nadaljnja predelava nevarnih kloriranih ogljikovodikov ali fitofarmacevtskih sredstev proizvedenih po 3. členu te uredbe je odvajanje odpadne vode v vodotok ali kanalizacijo prepovedano.

10. člen

Vir onesnaževanja čezmerno obremenjuje okolje, če:
– je na podlagi predpisanih meritev parametrov odpadne vode iz priloge 1 ugotovljeno, da vir onesnaževanja čezmerno obremenjuje okolje na podlagi določb 12. člena uredbe ali,
– dnevna povprečna vrednost koncentracije nevarnega kloriranega ogljikovodika v odpadni vodi presega mejno vrednost dnevne povprečne vrednosti koncentracije iz priloge 2 ali,
– mesečna povprečna vrednost koncentracije posameznega nevarnega kloriranega ogljikovodika v odpadni vodi presega mejno vrednost mesečne povprečne vrednosti koncentracije iz priloge 2 ali,
– dnevni emisijski faktor presega mejno vrednost dnevnega emisijskega faktorja iz priloge 2 ali,
– mesečni emisijski faktor presega mejno vrednost mesečnega emisijskega faktorja iz priloge 2 ali
– je količnik med mesečno količino posameznega nevarnega kloriranega ogljikovodika uporabljenega v viru onesnaževanja in količino odpadne vode odvedene v istem obdobju, večji od mejne vrednosti mesečne povprečne vrednosti koncentracije tega nevarnega kloriranega ogljikovodika v odpadni vodi iz priloge 2.
Če upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja nima dokazil o mesečni količini za posamezen nevaren kloriran ogljikovodik, uporabljen v viru onesnaževanja, se mesečna količina nevarnega kloriranega ogljikovodika določi na podlagi uporabljene količine nevarnega kloriranega oglijkovodika, ki bi ga vir onesnaževanja v tem obdobju uporabil pri obratovanju z največjo zmogljivostjo.

11. člen

Dnevna povprečna vrednost koncentracije nevarnih kloriranih ogljikovodikov v odpadni vodi se izračuna na podlagi rezultatov analize reprezentativnega vzorca 24-urnega vzorčenja.
Mesečna povprečna vrednost koncentracije nevarnih kloriranih ogljikovodikov v odpadni vodi se izračuna na naslednji način:

kjer je:
Kmesec          – mesečna povprečna vrednost koncentracije nevarnega kloriranega
                ogljikovodika v odpadni vodi,
K dnevna, i     – dnevna povprečna vrednost koncentracije nevarnega kloriranega
                ogljikovodika v odpadni vodi i-tega dne v mesecu, za katerega velja
                izračun mesečne povprečne vrednosti,
Vi              – količina odpadne vode odvedene v i-tem dnevu,
i               – zaporedna številka dneva v mesecu, za katerega velja izračun
                mesečne povprečne vrednosti.

Dnevna količina nevarnega kloriranega ogljikovodika v odpadni vodi se izračuna kot zmnožek dnevne povprečne vrednosti koncentracije iz prvega odstavka tega člena ter količine odpadne vode, ki se je odvedla v dnevu.
Mesečna količina nevarnega kloriranega ogljikovodika v odpadni vodi se izračuna kot vsota vseh dnevnih količin nevarnega kloriranega ogljikovodika v obdobju meseca.
Letna količina nevarnega kloriranega ogljikovodika v odpadni vodi se izračuna kot vsota vseh mesečnih količin nevarnega kloriranega ogljikovodika v koledarskem letu.
Če se letna količina nevarnega kloriranega ogljikovodika ne more izračunati na podlagi rezultatov meritev obratovalnega monitoringa, se za letno količino te nevarne snovi šteje njena letna količina, ki je bila uporabljena v viru onesnaževanja.

12. člen

Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja mora izvajati posebne ukrepe za zmanjšanje obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, ki vsebujejo nevarne klorirane ogljikovodike.
Posebni ukrepi iz prejšnjega odstavka so zlasti:
– uporaba sinteznih postopkov z velikim izkoristkom snovi in energije z najugodnejšim vodenjem reakcije ter optimalnim krmiljenjem strojev in naprav,
– uporaba proizvodnih postopkov, kateri dopuščajo največjo stopnjo recikliranja in ponovno uporabo že uporabljenih surovin, delovnih ali pomožnih snovi oziroma prehod na take postopke,
– uporaba delovnih in pomožnih snovi, ki vsebujejo čim manj nevarnih sestavin in povzročajo čim manjše motnje v postopku čiščenja odpadne vode oziroma njihovo nadomeščanje z manj nevarnimi snovmi, ki so tudi biološko bolj razgradljive,
– kroženje ali večkratna uporaba procesne vode, po potrebi tudi z vmesnim čiščenjem in ločevanje manj obremenjenih delnih tokov odpadne vode od močno obremenjenih, bodisi za nadaljnjo uporabo ali za ločeno odstranjevanje,
– uporaba postopkov varčevanja z vodo pri pralnih in čistilnih procesih, kot so protitočno pranje, kroženje pralne vode in visokotlačni čistilni postopki,
– prednostna uporaba površinskih kondenzatorjev za posredno hlajenje procesnih par ali tekočih organskih snovi,
– prednostna uporaba brezvodnih postopkov pri čiščenju odpadnega zraka,
– predelava matičnih lužnic za ponovno snovno in termično uporabo sestavin,
– uporaba zadrževalnih bazenov za izravnavo količin odpadne vode na izpustu,
– uporaba fizikalno-kemičnih ali bioloških postopkov ter njihovih kombinacij za čiščenje odpadne vode in
– drugi tehnološki ukrepi, kateri vodijo k zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadno vodo, ki vsebuje nevarne klorirane ogljikovodike.

13. člen

Upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) predložiti vsake štiri leta v potrditev program z ukrepi iz prejšnjega člena za obdobje štirih let. Predložen program mora za vsako leto posebej vsebovati:
– podroben opis posameznega posebnega ukrepa ali drugih tehnoloških ukrepov iz 12. člena,
– oceno o zmanjšanju obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami, ki vsebujejo nevarne klorirane ogljikovodike,
– vrsto in letno količino proizvedenih ali uporabljenih nevarnih kloriranih ogljikovodikov v viru onesnaževanja in
– vrsto in letno količino z odpadnimi vodami odvedenih nevarnih kloriranih ogljikovodikov iz vira onesnaževanja.

14. člen

Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja mora v okviru obratovalnega monitoringa za določitev koncentracije nevarnih kloriranih ogljikovodikov v odpadni vodi in emisijskega faktorja izvajati trajne meritve v času obratovanja vira onesnaževanja.
Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja mora zagotoviti, da so v poročilu, o trajnih meritvah nevarnih kloriranih ogljikovodikov v odpadnih vodah, izdelanim v skladu s pravilnikom, navedeni tudi podatki in priložena dokazila o vrsti in količini uporabljenih nevarnih kloriranih ogljikovodikov v viru onesnaževanja.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se lahko trajne meritve v okviru obratovalnega monitoringa izvajajo le en dan v posameznem mesecu, in sicer v času največje obremenitve vira onesnaževanja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki, če:
– letna količina HCH, izpuščenega z odvajanjem odpadne vode neposredno v vode ali javno kanalizacijo ne presega 3,0 kg,
– letna količina DDT, izpuščenega z odvajanjem odpadne vode neposredno v vode ali javno kanalizacijo ne presega 1,0 kg,
– letna količina PCP, izpuščenega z odvajanjem odpadne vode neposredno v vode ali javno kanalizacijo ne presega 3,0 kg in
– letna količina HCB, izpuščenega z odvajanjem odpadne vode neposredno v vode ali kanalizacijo ne presega 1,0 kg.

15. člen

Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja mora zagotoviti, da so v poročilu o obratovalnem monitoringu odpadnih voda, navedeni tudi podatki in priložena dokazila o izvajanju programa iz 13. člena te uredbe.

16. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

17. člen

Upravljavci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po njeni uveljavitvi.
Upravljavci ali lastniki virov onesnaževanja ministrstvu prvič predložijo program iz 13. člena do 30. 6. 2000.

18. člen

Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ne glede na določbo prejšnjega člena, v soglasju k sanacijskemu programu določi tudi količino nevarnih kloriranih ogljikovodikov in drugih nevarnih snovi, ki se jo v času izvajanja programa letno lahko izpusti z odvajanjem odpadne vode v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo, določi količine nevarnih kloriranih ogljikovodikov in drugih nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.

19. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 353-15/99-1

Ljubljana, dne 23. septembra 1999.

Vlada Republike Slovenije

Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik

PRILOGA 1

Tabela 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz vira
onesnaževanja

-------------------------------------------------------------------------------------------------
Parametri odpadne vode          Izražen kot    Enota     Mejne vrednosti za  Mejne vrednosti za
                                                             iztok v vode    iztok v kanalizacijo
-------------------------------------------------------------------------------------------------
I. SPLOŠNI PARAMETRI 

1. Temperatura                               stopinje C            30                  40

2. pH-vrednost                                                   6,5-9,0             6,5-9,5

3. Neraztopljene snovi                         mg/ml              80,0                 (a)

II. BIOLOŠKI PARAMETRI 

6. Strupenost za vodne bolhe        SD                              3                   -

III. ANORGANSKI PARAMETRI 

11. Baker *                         Cu          mg/l                0,5                0,5

13. Cink *                          Zn          mg/l                1,0                1,0

14. Kadmij *                        Cd          mg/l                0,1                0,1

15. Kobalt *                        Co          mg/l                1,0                1,0

16. Kositer *                       Sn          mg/l                1,0                1,0

19. Nikelj *                        Ni          mg/l                0,5                0,5

23. Živo srebro *                   Hg          mg/l                0,01               0,01

24. Klor - prosti *                 Cl2         mg/l                 (b)               0,2

25. Celotni klor *                  Cl2         mg/l                0,4                0,4

26. Amonijev dušik                   N          mg/l                 10                (c)

Celotni vezani dušik *(d)            N          mg/l                 50                 -

30. Cianid - prosti *               CN          mg/l                0,1                0,5

32. Klorid                          Cl          mg/l                (e)                 -

33. Celotni fosfor                   P          mg/l                1,0                 -

34. Sulfat                          SO4         mg/l                (f)                200

35. Sulfid                           S          mg/l                0,1                1,0

IV. ORGANSKI PARAMETRI 

37. Celotni organski ogljik-TOC      C          mg/l                30 (g)               -

38. Kemijska potreba po
kisiku - KPK                         O2         mg/l                120 (h)              -

39. Biokemijska potreba
po kisiku - BPK5                     O2         mg/l                 25 (i)              -

42. Lahkohlapni aromatski
ogljikovodiki * - BTX                           mg/l                 0,1                0,1

43. Adsorbljivi organski
halogeni * - AOX                     Cl         mg/l                  10                 10

44. Lahkohlapni klorirani
ogljikovodiki * - LKCH               Cl         mg/l                 0,1                0,1

46. Fenoli *                       C6H5OH       mg/l                 0,1                 10
-------------------------------------------------------------------------------------------------

Zaporedne številke parametrov odpadne vode in oznake * pri
posameznih parametrih, ki veljajo za nevarne snovi, so povzete iz
uredbe.

Oznake v prilogi 1 pomenijo:

a) mejna vrednost koncentracije neraztopljenih snovi in tenzidov
v tehnološki odpadni vodi je določena z vrednostjo, pri katerih
ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo,

b) v odpadni vodi za iztok v vode ne sme biti prostega klora
izraženega kot Cl2,

c) za odpadne vode, ki odtekajo na čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 2.000 PE, je mejna vrednost 100 mg/l, za
ostale odpadne vode, ki odtekajo na čistilne naprave z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, je mejna vrednost 200
mg/l,

d) parameter "Celotni vezani dušik", izražen kot dušik N, se
izračuna kot vsota: amonijevega, nitritnega, nitratnega in
organsko vezanega dušika,

e) mejna vrednost koncentracije je določena posredno s
strupenostjo,

f) mejna vrednost koncentracije sulfatov se za neposredno
odvajanje v vode izračuna po naslednji enačbi:

MVK = 0,3*MVK1r*QV/Q (MVK < 1000)

MVK - mejna vrednost koncentracije sulfatov za odvajanje odpadne
vode neposredno v vodotok, izražena v mg/l,

MVK1r - mejna vrednost koncentracije sulfatov za površinsko vodo
prvega kakovostnega razreda, ki je za sulfate 150 mg/l,

QV - srednji nizki pretok vodotoka, izražen v l/s,

Q - največji 6-urni povprečni pretok odpadne vode, ki se odvaja
v vodotok pri polni obremenitvi vira onesnaževanja, izražen v
l/s,

g) če v mesečnem povprečju iz analize štiriindvajseturnega
reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost TOC v surovi
tehnološki odpadni vodi na vtoku v biološko stopnjo čistilne
naprave večja od 300 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za TOC
mejna vrednost za učinek čiščenja industrijske čistilne naprave,
ki ne sme biti manjša od 90%. Vendar mejna vrednost na iztoku iz
čistilne naprave ne sme biti večja kot 90 mg/l, oziroma ne večja
kot 30 mg/l na evtrofičnih območjih, na vodozbirnih območjih
naravnih jezer ter za odvajanje v vodotoke, ki se zlivajo v morje
in za odvajanje v morje. Učinek čiščenja se v tem primeru
izračuna kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev
odpadne vode, merjeno s TOC, na vtoku in iztoku čistilne naprave,
upoštevajoč zadrževalni čas čistilne naprave,

h) če v mesečnem povprečju iz analize štiriindvajseturnega
reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost KPK v surovi
tehnološki odpadni vodi na vtoku v biološko stopnjo čistilne
naprave večja od 1.000 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za KPK
mejna vrednost za učinek čiščenja industrijske čistilne naprave,
ki ne sme biti manjša od 90%. Vendar mejna vrednost na iztoku iz
čistilne naprave ne sme biti večja kot 400 mg/l, oziroma ne večja
kot 120 mg/l na evtrofičnih območjih, na vodozbirnih območjih
naravnih jezer ter za odvajanje v vodotoke, ki se zlivajo v morje
in za odvajanje v morje. Učinek čiščenja se v tem primeru
izračuna kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih obremenitev
odpadne vode, merjeno s KPK, na vtoku in iztoku čistilne naprave,
upoštevajoč zadrževalni čas čistilne naprave,

i) če v mesečnem povprečju iz analize štiriindvajseturnega
reprezentativnega vzorca izhaja, da je vrednost BPK v surovi
tehnološki odpadni vodi na vtoku v biološko stopnjo čistilne
naprave večja od 1.000 mg/l, velja namesto mejne vrednosti za BPK
mejna vrednost za učinek čiščenja industrijske čistilne naprave,
ki ne sme biti manjša od 97.5%. Vendar mejna vrednost na iztoku
iz čistilne naprave ne sme biti večja kot 90 mg/l, oziroma ne
večja kot 25 mg/l na evtrofičnih območjih, na vodozbirnih
območjih naravnih jezer ter za odvajanje v vodotoke, ki se
zlivajo v morje in za odvajanje v morje. Učinek čiščenja se v tem
primeru izračunava kot povprečna vrednost razmerja 24-urnih
obremenitev odpadne vode, merjeno z BPK, na vtoku in iztoku
čistilne naprave, upoštevajoč zadrževalni čas čistilne naprave.

PRILOGA 2

Tabela 1: Mejne vrednosti nevarnih kloriranih ogljikovodikov v
odpadni vodi iz virov onesnaževanja

---------------------------------------------------------------------------------------------------
Nevarni        Industrijska dejavnost             Mejne vrednosti               Mejne vrednosti
klorirani                                          koncentracije                  emisijskega
ogljikovodika                                        nevarnega                     faktorja
                                                    kloriranega                      (g/t)
                                                   ogljikovodika                     
                                                       (mg/l)
---------------------------------------------------------------------------------------------------
                                                dnevna         mesečna        dnevni    mesečni
                                              povprečna       povprečna     emisijski  emisijski   
                                               vrednost       vrednost        faktor     faktor
                                             koncentracije  koncentracije
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Heksakloro     Proizvodnja HCH (a)                4,0             2,0          4,0         2,0
cikloheksan
(HCH)          Ekstrakcija lindana (b)            4,0             2,0          8,0         4,0

               Proizvodnja HCH                    4,0             2,0         10,0         5,0
               z ekstrakcijo lindana (c)
---------------------------------------------------------------------------------------------------
DDT            Proizvodnja                        0,4             0,2          8,0         4,0
               in preoblikovanje DDT
               na istem mestu: (d,e)
               - obstoječi viri onesnaževanja     0,2             1,0          1,0         0,5
               - novi viri onesnaževanja
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Pentakloro     Proizvodnja PCP
fenol          in Na-pentaklorofenata
(PCP)          s hidrolizo heksaklorobenzena (f)  2,0             1,0         50,0        25,0
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Drini          Proizvodnja in preoblikovanje      0,01            0,002       15,0         3,0
               aldrina in/ali dieldrina
               in/ali endrina in/ali
               izodrina na istem mestu (g)
---------------------------------------------------------------------------------------------------
Heksakloro     Proizvodnja in predelava           2,0             1,0         20,0        10,0
benzen         HCB (h,i)
(HCB)
---------------------------------------------------------------------------------------------------

Oznake v tabeli 1 pomenijo:

a) pri proizvodnji HCH se emisijski faktor izraža v gramih HCH na
tono proizvedenega HCH,

b) pri ekstrakciji lindana se emisijski faktor izraža v gramih
HCH na tono uporabljenega HCH,

c) pri proizvodnji HCH z ekstrakcijo lindana se emisijski faktor
izraža v gramih HCH na tono proizvedenega HCH,

d) pri proizvodnji in preoblikovanju DDT na istem mestu se
emisijski faktor izraža v gramih DDT na tono uporabljenega,
preoblikovanega ali uporabljenega DDT,

e) mejne vrednosti veljajo tudi za proizvodnjo dikofola, pri
čemer se emisijski faktor izraža v gramih DDT na tono
proizvedenega dikofola,

f) mejne vrednosti veljajo tudi za proizvodnjo Na-
pentaklorofenata s postopkom saponifikacije in proizvodnjo PCP s
postopkom kloriranja, pri čemer se emisijski faktor izraža v
gramih PCP na tono proizvedene zmogljivosti PCP ali Na-
pentaklorofenata,

g) pri proizvodnji in preoblikovanju aldrina in/ali dieldrina
in/ali endrina in/ali izodrina se emisijski faktor izraža v
gramih aldrina in/ali dieldrina in/ali endrina in/ali izodrina na
tono proizvodne zmogljivosti drinov,

h) pri proizvodnji in predelavi HCB se emisijski faktor izraža v
gramih HCB na tono proizvodne ali predelovalne zmogljivosti HCB
in

i) mejne vrednosti veljajo tudi za proizvodnjo kvintozena in
teknazena, pri čemer se emisijski faktor izraža v gramih HCB na
tono proizvedenega ali uporabljenega kvintozena in teknazena.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti