Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji kadmija pri odvajanju odpadnih vod
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo kadmija pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz določenih objektov in naprav, kjer v industrijskem procesu uporabljajo ali proizvajajo kadmij ali njegove spojine (v nadaljnjem besedilu: kadmij) ter odvajajo odpadno vodo, ki vsebuje kadmij, in sicer:
– mejne vrednosti kadmija v odpadni vodi in
– dodatne pogoje za izvajanje trajnih meritev kadmija v odpadni vodi.
Za vprašanja o emisiji kadmija v odpadne vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba), za vprašanja obratovalnega monitoringa pa določbe za odpadne vode iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
2. člen
Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave, v katerih se pridobiva, proizvaja ali se pri proizvodnji uporablja kadmij, in sicer pri:
– proizvodnji kadmija in neželeznih kovin, pridobivanju cinka iz rud ter rafinaciji svinca in cinka,
– proizvodnji kadmijevih spojin,
– proizvodnji pigmentov, ki vsebujejo kadmij,
– proizvodnji stabilizatorjev, ki vsebujejo kadmij,
– proizvodnji primarnih in sekundarnih baterij, ki vsebujejo kadmij,
– galvanski obdelavi pri kateri se uporablja kadmij ali njegove spojine in
– proizvodnji fosforjeve kisline ter proizvodnjo fosfatnih gnojil iz fosfatne rude,
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
3. člen
Za odpadno vodo iz vira onesnaževanja se ne šteje:
– odpadna voda iz hladilnih sistemov znotraj vira onesnaževanja,
– odpadna voda iz naprav za pripravo vode znotraj vira onesnaževanja in
– komunalna odpadna voda, ki nastaja v virih onesnaževanja.
4. člen
Mejne vrednosti koncentracije kadmija v odpadni vodi iz virov onesnaževanja za iztok neposredno v vode in kanalizacijo, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).
5. člen
Mejne vrednosti za kadmij so v prilogi 1 določene tudi z mejnimi vrednostmi emisijskega faktorja.
Emisijski faktor je razmerje med količino kadmija v odpadni vodi, ki se je z odpadno vodo odvedla v enem dnevu (v nadaljnjem besedilu: dnevni emisijski faktor) ali enem mesecu (v nadaljnjem besedilu: mesečni emisijski faktor) in količino kadmija, ki bi jo vir onesnaževanja pridobil, proizvedel ali za proizvodnjo uporabil v enakem obdobju pri največji obratovalni zmogljivosti.
Emisijski faktor se izraža v gramih kadmija na kilogram pridobljenega, proizvedenega ali za proizvodnjo uporabljenega (v nadaljnjem besedilu: uporabljenega) kadmija.
6. člen
Emisija kadmija se določa na iztoku odpadne vode iz vira onesnaževanja.
Če se odpadna voda iz enega ali več virov onesnaževanja čisti na isti čistilni napravi, ki je namenjena odstranjevanju kadmija iz odpadne vode, se emisija kadmija iz odpadne vode brez razredčevanja, določa na iztoku te čistilne naprave.
7. člen
Vir onesnaževanja čezmerno obremenjuje okolje, če:
– dnevna povprečna vrednost koncentracije kadmija v odpadni vodi presega mejno vrednost dnevne povprečne vrednosti koncentracije ali
– mesečna povprečna vrednost koncentracije kadmija v odpadni vodi presega mejno vrednost mesečne povprečne vrednosti koncentracije ali
– dnevni emisijski faktor presega mejno vrednost dnevnega emisijskega faktorja ali
– mesečni emisijski faktor presega mejno vrednost mesečnega emisijskega faktorja ali
– je količnik med mesečno količino kadmija uporabljenega v viru onesnaževanja in količino odpadne vode odvedene v istem obdobju večji od mejne vrednosti mesečne povprečne vrednosti koncentracije kadmija v odpadni vodi.
Če upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja nima dokazil o mesečni količini kadmija, uporabljenega v viru onesnaževanja, se mesečna količina kadmija določi na podlagi količine uporabljenega kadmija, ki bi jo vir onesnaževanja v tem obdobju uporabil pri obratovanju z največjo zmogljivostjo.
8. člen
Dnevna povprečna vrednost koncentracije kadmija v odpadni vodi iz prejšnjega člena se izračuna na podlagi rezultatov analize reprezentativnega vzorca 24-urnega vzorčenja oziroma vzorčenja v času obratovanja vira onesnaževanja.
Mesečna povprečna vrednost koncentracije kadmija v odpadni vodi se izračuna na naslednji način:
kjer je:
Kmesec – mesečna povprečna vrednost koncentracije kadmija v odpadni vodi,
K dnevna, i – dnevna povprečna vrednost koncentracije kadmija v odpadni vodi i-
tega dne v mesecu, za katerega velja izračun mesečne povprečne
vrednosti,
Vi – količina odpadne vode odvedene v i-tem dnevu,
i – zaporedna številka dneva v mesecu, za katerega velja izračun
mesečne povprečne vrednosti.
Dnevna količina kadmija v odpadni vodi se izračuna kot zmnožek dnevne povprečne vrednosti koncentracije iz prvega odstavka tega člena ter količine odpadne vode, ki se je odvedla v dnevu.
Mesečna količina kadmija v odpadni vodi se izračuna kot vsota vseh dnevnih količina kadmija iz prejšnjega odstavka v obdobju meseca.
Letna količina kadmija v odpadni vodi se izračuna kot vsota vseh mesečnih količin kadmija v koledarskem letu.
Če se letne količine kadmija iz prejšnjega odstavka ne morejo izračunati na podlagi rezultatov meritev obratovalnega monitoringa, se za letno količino kadmija šteje letna količina vsega uporabljenega kadmija v viru onesnaževanja.
9. člen
Upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja mora v okviru obratovalnega monitoringa za določitev koncentracije kadmija v odpadni vodi in emisijskega faktorja izvajati trajne meritve v času obratovanja vira onesnaževanja.
Upravljalec ali lastnik vira onesnaževanja mora zagotoviti, da so v poročilu o trajnih meritvah kadmija v odpadnih vodah, izdelanim v skladu s pravilnikom, navedeni tudi podatki in priložena dokazila o količini uporabljenega kadmija v viru onesnaževanja.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko trajne meritve v okviru obratovalnega monitoringa izvajajo le en dan v posameznem mesecu, v času največjega obremenjevanja vira onesnaževanja s kadmijem, če:
– letna količina kadmija, izpuščenega z odvajanjem odpadne vode neposredno v vode ali kanalizacijo obsega manj kot 2,0 kg in
– pri objektih in napravah galvanske obdelave, skupni volumen kadi za elektrolitsko kopel ne presega 0,5 m3.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
11. člen
Upravljalci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po njeni uveljavitvi .
12. člen
Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ne glede na določbo prejšnjega člena v soglasju k sanacijskemu programu določi tudi količino kadmija, ki se jo v času izvajanja programa letno lahko izpusti z odvajanjem odpadne vode v kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, določi količine kadmija iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.
13. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-13/99-1
Ljubljana, dne 23. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik
PRILOGA 1
Tabela 1: Mejne vrednosti za kadmij v odpadni vodi iz virov onesnaževanja
------------------------------------------------------------------------------------------------
Industrijska dejavnost Mejne vrednosti koncentracije Mejne vrednosti
kadmija emisijskega faktorja
(mg/l) (g/kg)
-------------------------------------------------------------------------------------------------
dnevna mesečna dnevni mesečni
povprečna povprečna emisijski emisijski
vrednost vrednost faktor faktor
koncentracije koncentracije
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Proizvodnja kadmija in neželeznih 0,4 0,2 - -
kovin, pridobivanje cinka iz rud
ter rafinaciji svinca in cinka
Proizvodnja kadmijevih spojin 0,4 0,2 1,0 0,5
Proizvodnja pigmentov, ki vsebujejo 0,4 0,2 0,6 0,3
kadmij
Proizvodnja stabilizatorjev, ki vsebujejo 0,4 0,2 1,0 0,5
kadmij
Proizvodnja primarnih 0,4 0,2 3,0 1,5
in sekundarnih baterij, ki
vsebujejo kadmij
Galvanska obdelava pri kateri se 0,2 0,2 0,3 0,3
uporablja kadmij ali njegove spojine
Proizvodnja fosforjeve kisline - - 1,0 1,0
in/ali fosfatnih gnojil iz fosfatne
rude *
-------------------------------------------------------------------------------------------------
* Pri proizvodnji fosforjeve kisline in/ali fosfatnih gnojil iz fosfatne rude se emisijski faktor
izraža v gramih kadmija na tono proizvodne zmogljivosti fosforjeve kisline in/ali fosfatnih
gnojil.
