Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97 in 73/98), 3. in 9.a člena odloka o gospodarskih javnih službah v občini Laško (Uradni list RS, št. 60/95 in 13/98) ter 23. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Laško na 7. seji dne 15. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode v Občini Laško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode na območju Občine Laško (v nadaljevanju: javna služba) – gospodarjenje z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, v industriji in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, priključene na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: javna kanalizacija), pogoje priključitve na javno kanalizacijo, meritve in obračun odvoda odpadne vode, prekinitev odvoda, obveznosti in pravice izvajalca javne službe ter uporabnikov teh objektov in naprav.
2. člen
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
– odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
– odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
– odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
– odvajanje industrijskih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
– čiščenje odpadnih voda.
3. člen
Izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode (v nadaljevanju: izvajalec) je oseba, ki jo določi občina v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah. Izvajalec javne službe je praviloma hkrati izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
4. člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo, odprte vode in podtalnico.
5. člen
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode in je objekt javne infrastrukture.
6. člen
Izvajalec javne službe opravlja predvsem naslednje naloge:
– skrbi za nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– vzdržuje javno kanalizacijo,
– vodi kataster javne kanalizacije,
– izvaja priključevanje na javno kanalizacijo,
– izdaja smernice in soglasja v skladu s tem odlokom in pravilnikom,
– spremlja kvaliteto in stopnjo onesnaženosti odpadnih voda,
– sodeluje z občino kot lastnikom pri načrtovanju razvoja in pri izdelavi razvojnih programov javne kanalizacije.
Izvajalec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti občinskemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati občinski svet oziroma drug pristojni občinski organ o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.
7. člen
Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z aktom občine niso prenešene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. Občinska uprava skrbi za strokovno koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe.
8. člen
Podrobnejši pogoji za priključevanje, uporabo in vzdrževanje objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode se določijo s pravilnikom.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE JAVNE KANALIZACIJE
1. Objekti in naprave javne infrastrukture
9. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije so gospodarska javna infrastruktura v lasti občine, nepremičnine javne kanalizacije so grajeno javno dobro.
Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijjo so objekti skupne komunalne rabe.
Izvajalec javne službe vodi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 10. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.
10. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjeni izvajanju dejavnosti odvajanja odpadnih in padavinskih voda so:
Magistralno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za tranzit odpadne in padavinske vode med naselji;
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju;
– centralne čistilne naprave.
Primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za tranzit odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih sosesk ali med manjšimi naselji oziroma med posameznimi sekundarnimi omrežji;
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih sosesk ali manjših naselij;
– naprave za čiščenje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij.
Sekundarno omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov;
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje odpadne vode.
2. Objekti in naprave uporabnika
11. člen
Objekti in naprave uporabnika so:
– priključni kanal od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška oziroma priključka na javno kanalizacijo,
– greznice, gnojnične jame, gnojišča,
– naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda – lokalne čistilne naprave,
– interna kanlizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu.
Uporabnik je dolžan s svojimi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje predpisane pogoje.
Priključek na interno kanalizacijo financira in vzdržuje uporabnik.
3. Gradnja javne kanalizacije
12. člen
Kdor namerava graditi javno kanalizacijo, si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca.
Javna kanalizacija se lahko načrtuje in gradi na podlagi generalnega načrta kanalizacije za določeno območje urejanja.
Novozgrajeni objekti in naprave morajo biti praviloma zgrajeni v ločenem sistemu odvajanja voda.
Na kanalizacijo za odvajanje padavinske vode ni dovoljeno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda.
13. člen
Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji v roku 3 mesecev po izdaji uporabnega dovoljenja prenesti objekte in naprave v gospodarjenje izvajalcu javne službe in mu predati projekt izvedenih del (PID). Izvajalec mora v tem roku prevzeti zgrajeno javno kanalizacijo.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
14. člen
Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije in priključitev nanje je obvezna za vse uporabnike vode in na vseh območjih, kjer so ali bodo vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda.
Po izgradnji nove javne kanalizacije so se možni uporabniki nanjo dolžni priključiti v roku, ki ga določi projekt in program izgradnje kanalizacije. Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, se morajo možni uporabniki priključiti v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
15. člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo, ki je vezana na čistilno napravo, izprazniti in opustiti greznico ter izvajalcu omogočiti nadzor.
16. člen
Praviloma ima vsak objekt en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
Uporabnik oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme brez soglasja izvajalca dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji.
17. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki odvajajo tehnološko vodo, praviloma morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtralizacijo tehnoloških odpadnih voda in kontrolni jašek, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati vzorce odpadne vode.
18. člen
Izvajalec izdaja soglasja k:
– prostorskim planskim in izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja,
– vlogi za priključitev.
Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
19. člen
Uporabnik priloži k vlogi za pridobitev soglasja:
– dovoljenje za poseg v prostor (lokacijsko, gradbeno, priglasitev) ali drug dokaz o legalnosti objekta (zemljiškoknjižni izpisek),
– projekt hišne kanalizacije in situacijski načrt priključnega mesta,
– soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo tekel priključek,
– drugo dokumentacijo, ki je potrebna izvajalcu glede na specifiko terena ali objekta priključitve.
20. člen
Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in če to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba javne kanalizacije. Če priključitev zaradi tehničnih razlogov ni možna, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika.
21. člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik plačati priključno takso in stroške priključitve. Izvajalec in uporabnik skleneta pogodbo o priključitvi.
Priključna taksa je namenski finančni vir občine za graditev in rekonstrukcijo javne kanalizacije.
22. člen
Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo praviloma izvede izvajalec javne službe, lahko pa tudi uporabnik ob soglasju ter pod neposrednim nadzorom izvajalca javne službe
Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
23. člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Uporabnik odjavi priključek najkasneje 14 dni pred rušitvijo, izvajalec priključek izbriše iz evidence uporabnikov.
IV. PRIKLJUČITEV NA GREZNICE
24. člen
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je za zbiranje odpadnih voda obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak – greznice, čistilne naprave – v skladu z veljavnimi predpisi. Greznice morajo biti grajene tako, da se odpadna voda ne razliva po terenu in ne pronica v podtalje. Greznice so del notranje kanalizacije. Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak.
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljane morajo biti v meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.
25. člen
Greznice morajo biti praznjene po programu, ki ga izdela izvajalec. Izvajalec mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno lastništvo, lokacija, velikost, vodotesnost in datum praznjenja greznice.
Odpadne vode in gošče se morajo prečistiti na čistilni napravi. Odpadne vode in gošče iz individualnih greznic, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za naravo, se smejo uporabljati za gnjojenje kmetijskih površin, vendar ne na območjih, ki spadajo v najožji in ožji varstveni pas vodnih virov.
26. člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče, gnojnično jamo ali zbiralnik za gnojevko. Objekti morajo biti zgrajeni tako, da gnojevka ne more odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.
V. FINANCIRANJE IN PLAČEVANJE STORITEV
27. člen
Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva za izgradnjo in delovanje sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
– lastna sredstva občanov.
28. člen
Uporabniki javne kanalizacije in individualnih greznic so dolžni plačevati storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode. Storitve čiščenja odpadnih voda plačujejo uporabniki le, če se čistijo na čistilni napravi.
Ceno odvajanja in čiščenja odpadne vode (kanalščino) po kanalu ali s cisterno na podlagi predloga izvajalca javne službe in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet. Izvajalec mora v predlogu za potrditev cene utemeljiti posamezne elemente cene.
Osnova za obračun odvedene odpadne vode pri odvajanju v javno kanalizacijo je količina porabljene pitne vode ali tehnološke vode v m3, merjena z merilno napravo. Če je pitna voda namenjena za proizvodnjo kot surovina ali za napajanje živine, se lahko količina odvedene tehnološke vode meri z merilno napravo, za kmetije pa določi v pavšalni mesečni porabi pitne vode na osebo. Pri greznicah je osnova za obračun količina izpraznjene mase.
V primerih, ko merilna naprava za porabo pitne vode ni vgrajena in v primerih oskrbe s pitno vodo iz lastnega vira, se količina odpadne vode določi v pavšalni mesečni porabi pitne vode na osebo.
Kanalščina se plačuje v enakih razdobjih kot poraba pitne vode.
29. člen
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.
VI. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE IN PADAVINSKE VODE
30. člen
Izvajalec lahko prekine odvajanje odpadne in padavinske vode:
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov, varno obratovanje javne kanalizacije ali če prekoračuje mejne koncentracije,
– če uporabnik v plačilnem roku in na pismeni opomin ne poravnava računov za kanalščino.
Uporabniku se prekine dobava pitne vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost onesnaženja za vodni vir ali javni vodovod.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
31. člen
Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
32. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
33. člen
Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca in priključek ni strokovno izveden, lahko izvajalec na stroške uporabnika izvede uskladitev priključka po pogojih izvajalca.
34. člen
Izvajalec ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik ali upravljalec objektov ali zemljišč, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave.
Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti na zemljišču prejšnje stanje in povrniti dejansko nastalo škodo.
35. člen
Vsakdo, ki povzroči škodo na javni kanalizaciji ali ki povzroči škodo s škodljivimi odplakami, je dolžan to škodo povrniti.
36. člen
Uporabnik mora izvajalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Uporabnik je dolžan obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
37. člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
38. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek gospodarska družba, druga pravna oseba ali posameznik, ki krši določila drugega odstavka 11. člena, določila 12., 13., 14., 15., 16., 17., 22., 23., 24., 25. in 26. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki krši določila iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalni redarji, pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava in izvajalec.
40. člen
Občinski svet Laško v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme program razvoja javne kanalizacije.
41. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/89).
42. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35205-7/99-6/2
Laško, dne 15. septembra 1999.
Župan
Občine Laško
Jože Rajh l. r.
