Na podlagi sedme in devete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
N A V O D I L O
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje tularemije (Tularemia)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
To navodilo določa ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje tularemije – Tularemia (v nadaljnjem besedilu: bolezen).
Klinični znaki ter najdaljša inkubacijska doba za to bolezen so navedeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega navodila in se objavi skupaj z njim.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem navodilu, pomenijo:
– Gospodarstvo je vsak objekt, v katerem so oziroma se vzrejajo živali.
– Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je imetnik živali ali za njih skrbi.
– Inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od okužbe do pojava kliničnih znakov.
– Vektor bolezni je divji vretenčar ali nevretenčar, ki lahko mehansko oziroma biološko prenaša ali širi povzročitelja bolezni.
– Pooblaščena veterinarska organizacija je organizacija, ki je v skladu z določbami zakona o veterinarstvu (ZVet) pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti.
– Neškodljivo uničenje je postopek v primeru pojava bolezni iz tega navodila, po katerem se poginule in usmrčene živali odpelje v kafilerijo, če je mogoče, drugače pa sežge na kraju samem. Postopek je enak za odpadke in materiale, ki so lahko okuženi.
– DDD je dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija.
3. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija je ob sumu, da se je pojavila bolezen, dolžna brez odlašanja klinično potrditi ali pa ovreči sum.
4. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni:
– poslati trupla poginulih živali ali krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;
– opraviti epizootiološko poizvedovanje;
– s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
– zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu s strokovnim navodilom določiti:
– prepoved gibanja in odtujitve živali, dovzetnih za bolezen;
– omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z okuženo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je okužena in
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih.
Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno ne izključi.
5. člen
Šteje se, da je bolezen uradno potrjena, če so podani klinični znaki in so izvidi preiskav iz prve alinee prvega odstavka 4. člena tega navodila pozitivni, v nasprotnem primeru se šteje, da je bolezen uradno izključena.
II. UKREPI PRI DIVJIH ŽIVALIH
6. člen
Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem območju odrediti:
– določitev meje okuženega območja, ki je območje v polmeru 5 km od najdišča trupla poginule živali;
– neškodljivo uničevanje najdenih trupel divjih glodalcev in zajcev ter vrst, ki se z njimi hranijo; prepovedano je odlaganje teh trupel na mrhovišča ali njihovo zakopavanje;
– preprečiti stik za bolezen dovzetnih domačih živali z divjimi živalmi.
Ukrepi na okuženem območju morajo ostati v veljavi še dve leti po tem, ko:
– je bil ugotovljen zadnji primer bolezni,
– ni bilo opaziti povečanega pogina divjih glodalcev in zajcev in
– so bili rezultati preiskav negativni.
III. UKREPI PRI OVCAH
7. člen
Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– osamitev okužene črede;
– odpravljanje klopov z akaricidnimi sredstvi;
– zdravljenje živali;
– v času osamitve okužene črede neškodljivo uničevanje mleka;
– neškodljivo uničevanje abortiranih plodov in plodovih ovojnic;
– DDD in
– druge ukrepe za sanacijo okužene reje.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za bolezen po tem, ko so bili izvedeni predpisani ukrepi in je bila opravljena končna DDD.
IV. UKREPI PRI PSIH
8. člen
Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– osamitev okužene živali;
– odpravljanje klopov z akaricidnimi sredstvi;
– zdravljenje živali; po končanem zdravljenju je potrebno žival serološko pregledati;
– DDD in
– druge ukrepe za sanacijo okužene reje.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za bolezen, po tem, ko so bili izvedeni predpisani ukrepi in je bila opravljena končna DDD.
V. UKREPI PRI KUNCIH
9. člen
Ko je bolezen uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor z odločbo poleg ukrepov iz 4. člena tega navodila na okuženem gospodarstvu odrediti:
– usmrtitev in neškodljivo uničenje trupel vseh živali v okuženi reji;
– DDD in
– druge ukrepe za sanacijo okužene reje.
Ukrepi na okuženem gospodarstvu morajo ostati v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo za bolezen po tem, ko so bili izvedeni predpisani ukrepi in je bila opravljena končna DDD.
VI. KONČNE DOLOČBE
10. člen
Vse živali, ki so sumljive na bolezen zaradi stika z bolnimi živalmi v inkubacijski dobi, pooblaščena veterinarska organizacija osami in opazuje 3 tedne.
11. člen
Stroški diagnostičnih preiskav iz prve alinee prvega odstavka 4. člena se krijejo iz proračuna Republike Slovenije, vsi ostali stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila pa bremenijo skrbnika živali.
12. člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-01-40/99
Ljubljana, dne 28. septembra 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Priloga I
-------------------------------------------------------------------------------
Bolezen Najdaljša Klinični znaki
inkubacijska doba
-------------------------------------------------------------------------------
tularemija 21 dni (3 tedne) pri divjih živalih
- povečan pogin divjih glodalcev in zajcev,
predvsem v sezoni klopov;
- zmanjšana gibljivost živali, pogosto se
opotekajo;
- živali izgubijo prirojen strah pred ljudmi; se
ne umikajo, pustijo se ujeti;
- pri mesojedih in vsejedih divjih živalih so
znaki podobni; pri ovcah
- predvsem pri ovcah na paši, ki so infestirane
s klopi, se pojavi povišana telesna temperatura;
- pobitost;
- okorna hoja;
- driska;
- pogostejše uriniranje;
- oteženo dihanje;
- abortusi;
pri psih
- huda driska;
- zmerno povišana telesna temperatura;
- neješčnost;
- oteženo dihanje s kašljem;
- gnojno vnetje nosu in očesnih veznic;
- povečane bezgavke, jetra in vranica;
pri kuncih
- znaki so enaki kot pri divjih živalih.
-------------------------------------------------------------------------------
