Občinski svet občine Bloke je na podlagi zakona o lokalni samoupravi, 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 66/93 in 38/96), pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98), 3., 4. in 6. člena odloka o gospodarskih službah v Občini Bloke in 6. in 15. člena statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 41/99) na 7. redni seji dne 23. 9. 1999 sprejel

S tem odlokom se opredeli redno vzdrževanje javnih cest in delovanje, pristojnosti in območje izvajanja pregledniške službe v Občini Bloke.

S tem odlokom je opredeljeno redno vzdrževanje javnih cest na celotnem področju Občine Bloke. Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa.
Dela rednega vzdrževanja so:
1. pregledniška služba,
2. redno vzdrževanje prometnih površin,
3. redno vzdrževanje bankin,
4. redno vzdrževanje odvodnjavanja,
5. redno vzdrževanje brežin,
6. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
7. redno vzdrževanje cestne vegetacije,
8. čiščenje cest,
9. redno vzdrževanje cestnih objektov,
10. intervencijski ukrepi.

Pregledniška služba je dolžna nadzorovati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej. Pregledniška služba vrši svoje delo na lokalnih cestah in javnih poteh dvakrat mesečno v letnem času, in enkrat dnevno v zimskem času (od 15. 11. do 15. 3.).
V obdobju neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika.
Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.

Naloge pregledniške službe so naslednje:
– pregleduje prometno signalizacijo ter sproti odpravlja pomanjkljivosti. V primeru, da ne more takoj odpraviti napake o tem obvesti lastnika ceste;
– iz vozišča odstrani nevarne odpadke (kamenje, povožene živali, raztreseni tovor);
– čisti utoke v utočne jaške, litoželezne mreže in iztoke iz muld;
– kontrolira vse sisteme odvodnjavanja na cestah;
– krpa posamezne nevarne udorne jame na asfaltu in makedamu;
– lastnika ceste obvešča o povzročeni škodi, ki je bila napravljena na cesti, objektih in napravah ter prometni signalizaciji;
– kontrolira gradnjo v varovalnem pasu ceste in o nepravilnostih obvešča lastnika ceste;
– naroča začetek pluženja in posipanja v zimskem času;
– izvaja nadzor nad izvajalci pluženja cest v zimskem času;
– vodi dnevnik pregleda ceste in ga v roku treh dni po pregledu ceste dostavi lastniku ceste;
– za opravljanje pregleda ceste mora imeti preglednik ustrezno vozilo, na katerem mora biti potrebno orodje za popravilo prometne signalizacije, orodje za krpanje, odvodnjavanje in do 500 kg hladne asfaltne mase ali gramoza.

Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb.
Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se popravljajo praviloma z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim.

Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.

Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvodnjavanje vode.

Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na nji stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.

Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ter popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.

Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi drevesa v bližini ceste, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno.
Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.

Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.

Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.
Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje:
– prometnih površin prostora in prometne opreme na objektu,
– prostora neposredno okoli objekta,
– naprav za odvodnjavanje,
– naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet,
in manjša popravila:
– poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),
– posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature itd.),
– protikorozijske zaščite,
– hidroizolacije in odvodnjavanja,
– izpodjednih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet pa tudi policijo.
Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti) zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode.
Če to ni mogoče je dolžan:
– označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,
– izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste,
– vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.

Vzdrževanje cest na območju Občine Bloke in pregledniško službo lahko opravlja fizična ali pravna oseba (v nadaljevanju: vzdrževalec cest, preglednik). Vzdrževalca cest in cestnega preglednika se izbere na podlagi zbiranja ponudb. Vzdrževalec in preglednik ne more biti ista pravna ali fizična oseba.
Medsebojne pravice in obveznosti izvajalca vzdrževanja cest in cestnega preglednika ter Občine Bloke se uredijo s pogodbo.

Vzdrževalec cest je dolžan vsako leto do 30. marca izdelati načrt vzdrževanja cest, ki obsega popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja vzdrževanje cest in ga predloži Občini Bloke v potrditev.
Z načrtom vzdrževanja cest se določi vrsta, obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in materiala in način uporabe teh sredstev.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.