Na podlagi tretjega odstavka 112. člena poslovnika Mestnega sveta mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 66/95, 1/96, 46/96, 75/96, 37/97 in 28/99) izdajam
S K L E P
o objavi odloka o občinskih cestah
Objavljam odlok o občinskih cestah, ki ga je sprejel Mestni svet mestne občine Celje na 8. seji dne 5. 10. 1999.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.
Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 21. in 50.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in v skladu s 17. členom statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 37/97, 50/98) je Mestni svet mestne občine Celje dne 5. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa:
Splošne določbe
Upravljanje občinskih cest
Graditev občinskih cest
Vzdrževanje občinskih cest
Zimsko službo
Varstvo občinskih cest
Inšpekcijsko nadzorstvo
Prehodne in končne določbe.
2. člen
(pojem in status občinskih cest)
(1) Občinske ceste na območju Mestne občine Celje so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so v lasti občine.
(2) Občinske ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda, kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov in podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, kateri urejajo občinske ceste.
(4) Na prometnih površinah zunaj vozišča občinske ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za opravljanje takih dejavnosti pridobiti posebno pravico uporabe.
3. člen
(planinske, turistične in druge poti)
(1) Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
II. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
4. člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Mestna občina Celje.
5. člen
(delitev in kategorizacija občinskih cest)
(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.
(2) Lokalne ceste v Mestni občini Celje se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v tri podkategorije:
– glavne mestne ceste,
– zbirne mestne ceste,
– lokalne ceste izven območja mesta Celje.
6. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1) Občinske ceste določi in kategorizira Mestni svet mestne občine Celje na predlog župana.
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
7. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
(2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti, četrte skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja ali druge organizacije).
(3) Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. O predlogu za prenos občinskih cest med državne ceste odloči Mestni svet mestne občine Celje na predlog župana.
(4) Občinska cesta določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste ima kategorijo, določeno v sklepu vlade.
(5) Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
8. člen
(kategorizacija novozgrajenih in rekonstruiranih občinskih cest)
(1) Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorije novozgrajenih in rekonstruiranih občinskih cest se določijo v prostorskem planu občine.
(2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
9. člen
(opustitev občinske ceste)
(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali nje del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
(4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste določi Mestni svet mestne občine Celje na predlog župana.
10. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste pod naslednjimi pogoji:
– če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let;
– če ima potrebne cestno gradbene elemente za vrsto prometa na njej;
– če se njen prenos opravi brezplačno;
– če je vpisana v zemljiško knjigo.
(3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
(4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Mestni svet mestne občine Celje na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
11. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
(1) Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev in vzdrževanje občinskih cest opravlja Komunalna direkcija Mestne občine Celje (v nadaljevanju: komunalna direkcija). Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge strokovnega nadzora nad stanjem občinskih cest;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Oddelek za okolje in prostor ter promet opravlja naslednje naloge:
– načrtovanje prometnega omrežja;
– organizira štetje prometa na občinskih cestah in opravlja obdelavo zbranih podatkov;
– spremlja prometne tokove na občinskih cestah in pripravlja predloge sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Mestno občino Celje;
– obveščanje javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– pripravlja programe in organizacijo izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi;
– izdajanje soglasij in dovoljenj, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih.
12. člen
(financiranje občinskih cest)
(1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu mestne občine na podlagi letnega plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest.
(2) Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, ki ga pripravi komunalna direkcija, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del.
(3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira tudi za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (npr. odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir in ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski komunalno-cestni inšpektor, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest v okviru letnega plana.
(4) Mestni svet mestne občine Celje lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebna povračila za uporabo občinskih cest in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračil krijejo stroški njenega vzdrževanja.
III. GRADITEV OBČINSKIH CEST
13. člen
(priglasitev rekonstrukcije občinske ceste in varstvo okolja vzdolž občinskih cest)
(1) Za rekonstrukcijo občinske ceste zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj varovalnega pasu ob občinski cesti, za katero so pridobljena potrebna zemljišča v trasi rekonstruirane ceste in ki je usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč ter napeljav v tem prostoru, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor. Ta dela se morajo pred pričetkom priglasiti pristojnemu organu po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov.
(2) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa čim manjši.
(3) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
14. člen
(projektiranje občinskih cest)
(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo in rekonstrukcijo občinske ceste, v kateri morajo biti upoštevani tudi predpisi najnovejših dognanj o gradnji, se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
15. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
16. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
(1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2) Če je med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
17. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
(1) Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski upravni organ pristojen za promet na predlog javnega prevoznika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za takšno postajališče ni več potrebe ali, da je postalo prometno nevarno prekliče dovoljenje.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč občinski upravni organ pristojen za promet ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za promet. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
18. člen
(križanja občinskih cest in železniških prog)
(1) Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
(2) Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
19. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
(1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje neposrednega podpornega zidu in premostitvenega objekta (bredine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
20. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
(1) Če je potrebno občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahtev občinskega upravnega organa pristojnega za promet, za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
21. člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna komunalna direkcija.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
22. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1) Komunalna direkcija mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Komunalna direkcija mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti komunalno direkcijo ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov .
(5) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba investitorja iz prejšnjega odstavka tega člena.
(6) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba komunalne direkcije, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del,
IV. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
23. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
(1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 35. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
(2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 35. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.
(3) Za organiziranje obnavljanja občinskih cest je odgovorna komunalna direkcija.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa ali, če ne zagotovi opravljanje nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest, pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
24. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
(1) Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
(2) Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije pravni osebi ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo javne gospodarske službe.
(3) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko Mestni svet mestne občine Celje, na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest (npr. javnih poti) zagotavljajo na svojem območju četrtne oziroma krajevne skupnosti.
(5) Mestni svet mestne občine Celje hkrati določi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna mestne občine in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je Mestna občina Celje subsidiarno odgovorna.
(6) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja komunalna direkcija, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
25. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
(1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi komunalna direkcija.
(2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
26. člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih občinskih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, je odgovoren lastnik ceste.
27. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvi prometa)
(1) Občinski upravni organ pristojen za promet lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora občinski upravni organ pristojen za promet predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
(3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora občinski upravni organ pristojen za promet pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov komunala direkcija.
V. ZIMSKA SLUŽBA
28. člen
(obseg izvajanja opravil pooblaščenih izvajalcev)
(1) Dejavnosti in opravila, ki jih je v zvezi z zimsko službo dolžan opravljati pooblaščen izvajalec se podrobneje opredelijo v izvedbenem programu zimske službe, katerega pripravi komunalna direkcija najkasneje do 15. oktobra tekočega leta in obsegajo:
– izdelavo organizacijske sheme vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe,
– obseg pripravljalnih del,
– obseg dejavnosti in opravil, ki jih je dolžan izvajati pooblaščen izvajalec,
– načrt cestne mreže z oznakami I., II. in III. prioritete,
– določitev tras in dolžine pločnikov na katerih bo izvajalec zimske službe izvajal opravila zimske službe,
– razpored mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
– seznam dežurstev, pristojnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
– načrt posipanja proti poledici in odstranjevanje snega,
– način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
(2) Povzetek izvedbenega programa zimske službe je komunalna direkcija dolžna objaviti v sredstvih javnega obveščanja.
29. člen
(financiranje ukrepov zimske službe)
Sredstva za izvajanje dejavnosti in opravil zimske službe iz 28. člena tega odloka zagotavlja Mestna občina Celje v vsakoletnem občinskem proračunu.
30. člen
(vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah po prioritetah)
(1) Vzdrževanje prevoznosti posameznih občinskih cest je opredeljeno s prioritetnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko – klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prioritetnih razredih določi občinski upravni organ pristojen za promet in so sestavni del izvedbenega programa zimske službe.
Tabela 1. Prioritetni razredi za vzdrževanje cest v zimskih razmerah službe
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Prioritetni Vrsta ceste Obseg del
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Razred
I. 1. mestno središče – začetek pluženja snega takoj,
ko zapade 10 cm snega in če sneženje še traja,
2. glavne mestne ceste, začetek čiščenja snega
ki omogočajo dostop do mestnega središča pa po končanem pluženju
3. ceste, kjer poteka avtobusni promet, – zimska služba se opravlja ob vsakem času,
vključno z avtobusnimi postajališči ob tudi ponoči in ob praznikih.
teh cestah
4. vsa javna parkirišča v in ob – odvoz snega takoj po odredbi občinskega
mestnem jedru upravnega organa pristojnega za promet
5. prehodi za pešce v omočju ožjega – čistijo se podnevi, ob obilnejših
mestnega jedra (javne ustanove, žel. postaje, snežnih padavinah pa tudi ponoči;
pošte, bolnice in podobno) obseg čiščenja prehodov za pešce
v nočnem času se natančneje
opredeli v planu zimske službe
6. dostopi do vtrcev in šol
II. 1. pomembnejše lokalne ceste in zbirne mestne, – začetek pluženja oz. čiščenja snega,
krajevne ceste in javne poti, ki vodijo
v naselja in ko zapade 15 cm snega in če sneženje še traja,
so z naklonom več kot 8% – zimska služba se opravlja samo podnevi in
ob delavnikih
2. ostali prehodi za pešce in avtobusna
postajališča – odvoz snega takoj po odredbi občinskega
upravnega organa pristojnega za promet
III. javne poti (JP) in – opravila zimske službe opravlja izvajalec na podlagi
javne poti za pešce (JPP) posebnega naročila komunalne direkcije oziroma
krajevne skupnosti
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
(2) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pooblaščen izvajalec zimske službe, če pravi čas ne prične z deli določenimi za prvi in drugi prioritetni razred, odgovorna oseba izvajalca pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
31. člen
(posipanje cest ob poledici)
(1) V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice je pooblaščen izvajalec zimske službe dolžan ceste posipati proti poledici.
(2) Za posipanje se mora uporabljati okolju prijazna sredstva in v minimalnih potrebnih količinah. Pri odmerjanju količine sredstev za topljenje snega in ledu je treba upoštevati količino teh sredstev, ki je že na vozišču. Za posipanje sredstev za topljenje snega in ledu je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin.
(3) Sredstva za posipanje mora izvajalec zimske službe pomesti s ceste v ožjem mestnem območju in ga odpeljati takoj, ko se sneg stali in ko preneha nevarnost poledice.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pooblaščen izvajalec zimske službe, če ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba izvajalca pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
32. člen
(dolžnosti lastnikov stanovanj oziroma poslovnih prostorov v objektih v zvezi s čiščenjem snega)
(1) Ukrepi, ki so jih dolžni v zimskem času opravljati lastniki stanovanjskih hiš oziroma poslovnih prostorov v zvezi s čiščenjem snega obsegajo:
1. čiščenje snega s pločnikov in javnih hodnikov ter posipanje s sredstvi za topljenje snega in ledu v dolžini parcel, ki jih imajo v posesti ob vseh javnih površinah,
2. odstranjevanje snega in ledenih sveč s cestne oziroma ulične strani zgradb,
3. namestitev snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje plaz na javne prometne površine.
(2) S čiščenjem snega na pločnikih in javnih hodnikih se mora pričeti takoj, ko zapade 10 cm snega in še sneži. Takoj po čiščenju snega je potrebno te površine posipati proti poledici. Ni dovoljeno posipati pločnikov in javnih hodnikov s smetmi ali pepelom.
(3) Če zapade sneg ponoči, ga je potrebno odstraniti s pločnikov najkasneje do 7. ure zjutraj oziroma najkasneje v 6 urah po končanem sneženju.
(4) Pri čiščenju snega s pločnikov in javnih hodnikov ali streh ni dovoljeno snega metati na cesto, ampak ga je potrebno deponirati med cesto in pločnikom.
(5) Zgradbe, s katerih se lahko na cesto vsuje sneg, morajo imeti na strehi pritrjene snegolove. Poškodovane žlebove, odtočne cevi in strelovode na cestni strani zgradb morajo lastniki zgradb redno vzdrževati in jih po potrebi takoj popraviti.
(6) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik stanovanjskih oziroma poslovnih prostorov, če ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(7) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
33. člen
(dolžnosti lastnikov nezazidanih stavbnih zemljišč v zvezi s čiščenjem snega)
(1) Pločnike in javne hodnike, ki mejijo na nezazidana stavbna zemljišča ali vrtove, so dolžni čistiti lastniki teh zemljišč.
(2) Način čiščenja pločnikov in javnih hodnikov je enak kot je to določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku 32. člena tega odloka.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča, če ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
34. člen
(prenos izvajanja ukrepov zimske službe na druge izvajalce)
Izvajanje ukrepov zimske službe iz prvega in drugega odstavka 32. člena in drugega odstavka 33. člena lahko lastniki s pogodbo prenesejo na druge izvajalce.
VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
35. člen
(omejitev uporabe občinske ceste)
(1) Če je občinska cesta v takem stanju
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval cesti
ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno) lahko občinski upravni organ pristojen za promet s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
(2) Občinski upravni organ pristojen za promet mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja najmanj petnajst dni, ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja cest in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se mora obvestiti komunalno direkcijo, občinski upravni organ pristojen za promet, policijo, občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja.
(4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljši od enega leta se določi v skladu z določbo 55. člena tega odloka.
(5) Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
36. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) Ob vsaki občinski cesti se mora določiti varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste je dovoljena le s soglasjem občinskega upravnega organa pristojnega za promet.
(3) Občinski upravni organ pristojen za promet izda soglasje iz drugega odstavka tega člena, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih v 13. členu tega odloka.
(5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri javni poti za kolesarje oziroma pešce 3 m
– pri javni poti 6 m
– pri lokalni cesti 8 m
– pri mestni ali krajevni cesti 8 m
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m
– pri glavnih mestnih cestah 12 m.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Mestne občine Celje, na katerega je bilo pridobljeno tudi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet.
(7) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če gradi in rekonstruira gradbene objekte ter postavlja kakršnekoli objekte in naprave v varovalnem pasu občinske ceste brez dovoljenja občinskega upravnega organa pristojnega za promet, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(8) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena.
37. člen
(napeljevanje podzemnih in nadzemnih vodov in naprav)
(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Mestna občina Celje, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območje občinske ceste in njega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem občinskega upravnega organa pristojnega za promet.
(2) Občinski upravni organ pristojen za promet lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(3) Občinski upravni organ pristojen za promet lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če napeljuje nadzemske ali podzemske objekte in naprave brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz soglasja upravnega organa pristojnega za promet, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
38. člen
(dela na občinski cesti)
(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinskega upravnega organa pristojnega za promet. Po opravljenih delih je izvajalec del na občinski cesti dolžan vzpostaviti cesto v prvotno stanje.
(2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka tega člena občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če opravlja dela na občinski cesti brez dovoljenja občinskega upravnega organa pristojnega za promet oziroma če po opravljenih delih ne vzpostavi ceste v prvotno stanje, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
39. člen
(opravljanje del ob občinski cesti)
(1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za promet
(2) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(3) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
40. člen
(izredni prevozi)
(1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitve, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah je potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa pristojnega za promet. V dovoljenju se določijo načini in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izdanih dovoljenjih se mora obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena ni potrebno za tiste izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z občinskim upravnim organom pristojnim za promet uskladiti potek prevoza in o tem obvestiti policijo.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
41. člen
(nadzor izrednih prevozov)
(1) Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.
(2) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka 40. člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
42. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 14. člena tega odloka in površine, ki jih za te namene občinski upravni organ pristojen za promet odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za promet.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte ali naprave ali samo dejavnost brez soglasja občinskega upravnega organa pristojnega za promet, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
43. člen
(priključki na občinsko cesto)
(1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste, se lahko gradijo ali rekonstruirajo samo s soglasjem občinskega organa pristojnega za promet. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njihova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
(5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati občinski upravni organ pristojen za promet zaradi zagotovitvi njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
(6) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(7) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
44. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko občinski upravni organ pristojen za promet z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor ali njegov pravni naslednik.
45. člen
(ukinitev priključka)
(1) Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 43. člena tega odloka.
(2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prvega odstavka tega člena krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
46. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
(1) Komunalna direkcija lahko upravnemu organu, pristojnemu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne in fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z komunalno direkcijo in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3) Komunalna direkcija krije del stroškov za pogozditev goljav ter ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če vrsto in obseg del pri pogozdovanju in urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
47. člen
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
(1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2) Za odpiranje novih objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za promet.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če brez soglasja odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
48. člen
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
(1) Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za promet. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.
(2) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravljala v nasprotju s pogoji tega soglasja, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(3) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
49. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
(2) Prepovedano je predvsem:
– odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
– puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
– ovirati odtekanje vode s ceste;
– z mazili ali drugimi snovmi onesnažiti cesto;
– voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
– postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni in drugi gradbeni material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
– nameščati ali uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
– spuščati po brežinah kamenje les in drug material ali predmete;
– nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
– poškodovati prometno signalizacijo;
– uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
– puščati na ali ob cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;
– puščati na cesto živali brez nadzora, pasti živino na obcestnem svetu;
– zažigati ob cesti rastlinje, odpadne in druge gorljive snovi;
– voziti po cesti z vozili, ki imajo z blatom ali zemljo onesnažena kolesa;
– onesnažiti cesto z zemljo, gnojem, živalskimi iztrebki in podobno;
– poškodovati cestišče zaradi vleke tovora.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
50. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če dopusti voziti vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami, ki bi poškodovala vozišče ali motorno vozilo z gosenicami brez primernih oblog, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
51. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
(1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
(2) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
(3) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
(4) Če sosedi ob občinski cesti ne odtranijo ledenih sveč ali snega tudi v roku, ki ga določi komunalno – cestni inšpektor, opravi to pooblaščen izvajalec na stroške zavezanca.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
52. člen
(zapora ceste zaradi del, prireditve in protestnega shoda na občinski cesti)
(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 53. člena tega odloka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore urejena v pogodbi o oddaji del.
(3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve in za protestne shode na njej. Dovoljenje izda občinski upravni organ pristojen za promet.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve in za protestne shode na cesti ali ravna v nasprotju s pogoji iz dovoljenja, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom tega člena.
53. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinski upravni organ pristojen za promet. O izdanih dovoljenjih se obvesti policijo, občinskega komunalno-cestnega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Dovoljenju mora biti priložena s strani občinskega upravnega organa pristojnega za promet potrjena tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(2) O delni ali popolni zapori občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 52. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenje, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, komunalno-cestnega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena s strani občinskega upravnega organa pristojnega za promet potrjena tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore in čas njenega trajanja.
(4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati:
– podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del zaradi katerih se predlaga,
– podatke o vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste,
– način in čas trajanja izvedbe del,
– prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste.
Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(5) Določbe prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve in za protestne shode.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
(7) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve in za protestne shode na cesti ali ravna v nasprotju s pogoji iz dovoljenja, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(8) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom tega člena.
54. člen
(polje preglednosti)
(1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega komunalno-cestnega inšpektorja odstraniti ovire. Če zavezanec ne odstrani ovire v roku, ki mu ga je določil komunalno cestni inšpektor, opravi to pooblaščen upravljavec občinskih cest na stroške zavezanca.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in komunalna direkcija v skladu z zakonom.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju občinskega upravnega organa pristojnega za promet iz 36. člena tega odloka.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
55. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
(1) Prometno signalizacijo na novozgrajenih ali rekonstruiranih občinskih cestah postavi investitor v skladu s projektno dokumentacijo.
(2) Prometno signalizacijo na obstoječih občinskih cestah določa upravni organ pristojen za promet, razen v primerih iz 35. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, njeno postavitev pa izvede pooblaščen izvajalec vzdrževanja občinskih cest.
(3) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloča občinski upravni organ pristojen za promet. Stroške postavitve signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev nosi pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo dano dovoljenje za postavitev oziroma odločba za odstranitev.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec vzdrževanja občinskih cest, če ne izvede postavitev prometne signalizacije kljub izdanemu dovoljenju upravnega organa pristojnega za promet ali če ne odstrani prometne signalizacije če je z odločbo tako odločeno, odgovorna oseba izvajalca vzdrževanja občinskih cest, pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
56. člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinskih cestah)
(1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano.
(2) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu ob občinskih cestah je dovoljeno samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za promet. V dovoljenju se predpišejo pogoji postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd). Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če postavi nagrobno ali spominsko znamenje ali brez dovoljenja postavi tablo, napis ali drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz dovoljenja, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
57. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselja)
(1) Kdor namerava ob občinski cesti zunaj naselja opravljati dejavnost (npr. gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (npr. ustavljanje, parkiranje, vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 43. in 44. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je potrebno pridobiti tudi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet.
58. člen
(pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenj za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinski upravni organ pristojen za promet je dovoljena pritožba na župana.
VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
59. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski komunalno – cestni inšpektor.
60. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri rekonstrukciji in gradnji cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez dovoljenja občinskega upravnega organa pristojnega za promet ali v nasprotju z gradbeno dokunetacijo in gradbenimi predpisi;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski komunalno – cestni inšpektor lahko odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil,lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in drugih podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva;
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
(5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena mora občinski komunalno – cestni inšpektor obvestiti župana, občinski upravni organ pristojen za promet in policijo.
(6) Če občinski komunalno – cestni inšpektor pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, mora podati koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo.
(7) Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
(plani)
Komunalna direkcija Mestne občine Celje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz 12. člena tega odloka.
62. člen
(legalizacija priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so si zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev soglasja pri občinskem upravnem organu pristojnem za promet najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka veljajo ukrepi iz 45. člena tega odloka.
63. člen
(namestitev snegolovov)
Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
64. člen
(prilagoditev postavitve neprometnih znakov)
(1) Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za promet, se morajo prilagoditi določbam iz 55. in 56. člena tega odloka, najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega odloka.
(2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja upravnega organa pristojnega za promet ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja, se odstranijo.
65. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
(1) Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
(2) Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
66. člen
S tem odlokom preneha veljati 16. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradni list RS, št. 54/94).
67. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 103-002/99
Celje, dne 5. oktobra 1999.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.
