Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter 7. in 16. člena statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 16/99) je Občinski svet občine Kungota na 5. redni seji dne 22. 4. 1999 sprejel

Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo: javne ceste, varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, varnost cestnega prometa in ta odlok.

Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Kungota in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje, varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.

Občinske ceste na območju Občine Kungota so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.

(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti.
(2) Lokalne ceste v Občini Kungota se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v naseljih z uvedenim uličnim sistemom v podkategorijo: zbirne krajevne ceste.

(1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Kungota na predlog župana.
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo RS za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
(2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo vaški odbori, člani občinskega sveta občine, župan, strokovne službe občine, zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije) in fizične osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
(3) O predlogu za prenos občinskih cest med državne ceste odloči Občinski svet občine Kungota na predlog župana.
(4) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade RS o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
(5) Spremembe kategorizacije občinskih cest se lahko opravijo največ enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednjo leto.

Novozgrajeni in rekonstruirani del občinskih cest, s katerimi se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot ostali del obstoječe ceste.

(1) Občinske ceste ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporablja za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela v skladu s svojim okoljem.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med kategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljalcem te ceste.
(4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Kungota na predlog župana.

(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali njegov pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste:
– če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih deset let,
– če se njen prenos opravi brezplačno ali
– če se za njen prenos dogovori primerna odškodnina in
– če je vpisana v zemljiško knjigo.
(3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
(4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet občine Kungota na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.

(1) Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do turističnih točk ali dostopov in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljalec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka te točke se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljalcem.

Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Kungota.

(1) Plan razvoja in vzdrževanje občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanje občinski cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet občine Kungota na predlog župana.
(2) Letni plan in vzdrževanje občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun, in je njegov sestavni del.
(3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev nameni za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojna služba občinske uprave za ceste.
Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanje občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katero je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest (če je tak postopek potreben glede na rešitev iz 26. člena tega odloka);
– naloge v zvezi z investicijami v občinskih cestah;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna primerne porabe občine in vodenje združene evidence o javnih cestah;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve, ki potekajo po ali skozi Občino Kungota;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega;
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo RS za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

(1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Kungota, namensko pridobljena sredstva iz proračuna RS in prispevki pravnih in fizičnih oseb.
(2) Občinski svet občine lahko predlaga Vladi RS, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statutom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.

(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi prvega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

(1) Elementi za projektiranje občinskih cest se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusno postajališče in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za izgradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

Zaradi pridobitev potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

(1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnje teze v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitev, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

(1) Avtobusna postajališča na občinski cesti morajo biti zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojna služba občinske uprave za ceste na podlagi javnega prevoznika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste, ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču občinske ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojna služba občinske uprave za ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov (zainteresiranih).
(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča občinske ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

(1) Stroške gradnje ali rekunstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2) Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objektov) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

(1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugih zahtevam predpisov o cestah.
(2) Stroške predstavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(3) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov predstavitev občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojne službe občinske uprave za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

(1) Če se hkrati za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna pristojna služba občinske uprave za ceste.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka te točke krije investitor oziroma upravljalec posameznih objektov, naprav in napeljav.

(1) Pristojna služba občinske uprave za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljalce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 15 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2) Pristojna služba občinske uprave za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

(1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega prometa za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega odloka omogoča varno odvijanje prometa.
(2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije pravnih ali fizičnih oseb po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.
(3) Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je odgovorna pristojna služba občinske uprave za ceste.

(1) Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
(2) Redno vzdrževanje občinskih cest se lahko zagotavlja z oddajo koncesije pravni ali fizični osebi ali z režijskim obratom po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.
(3) Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če tako na predlog župana odloči Občinski svet občine Kungota.
(4) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
(5) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi zakona o javnih naročilih. Obnovitvena dela oddaja pristojna služba občinske uprave za ceste, na podlagi sklepa župana ter po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojna služba občinske uprave za ceste.

Za vzdrževanje premostitve in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet nad občinskimi cestami, je pristojna služba občinske uprave za ceste.

Občinska cesta na mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na enakem nivoju kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljalci teh površin.

(1) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojna služba občinske uprave za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo RS za ceste.
(3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojna služba občinske uprave za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljalca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

(1) Če je občinska cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vozil škodoval tej cesti ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje cest in varnost prometa na njej (npr. posebna razmerja zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko predstojnik pristojne službe občinske uprave za ceste s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
(2) Predstojnik pristojne službe občinske uprave za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja najmanj petnajst dni prej, ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka te točke, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se mora nemudoma obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojno službo občinske uprave za ceste.
(4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi v skladu z določbo 50. člena tega odloka.
(5) Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor na ali ob občinski cesti in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena, ne glede na lastništvo zemljišča.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3) Pristojna služba občinske uprave za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
(5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste horizontalno širok:
– pri lokalnih cestah 6 m,
– pri javnih poteh 4 m.
(6) Določbe te točke se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine.

(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Kungota, se smejo napeljati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojne službe občinske uprave za ceste.
(2) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko zahteva od upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izven ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške predstavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitve.
(3) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka te točke, če bi vode in naprave ogrožale občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

(1) Prekopavanje in podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojne službe občinske uprave za ceste.
(2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka te točke ni potrebno, če je s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljalec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja cest. Upravljalec naprav in napeljav mora čimprej odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

(1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzije.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase in s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračil za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojna služba občinske uprave za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredni prevoz, ki se mora opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojno službo občinske uprave za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

(1) Največje dovoljenje osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policijo.
(2) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnje točke, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, so določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojna služba občinske uprave za ceste določi ob obstoječih cestah, ter le-te odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3) Za vsako gradbeno spremembo objekta in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste.

(1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne službe občinske uprave za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji iz te gradnje.
(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
(5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojna služba občinske uprave za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka te točke.

Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojna služba občinske uprave za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 39. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 40. člena tega odloka.
(2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2) Pravne ali fizične osebe, ko ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojno službo občinske uprave za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3) Pristojna služba občinske uprave za ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov ter deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

(1) Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste.
(2) Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljalec žičniške naprave.

(1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti ob občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3) Investitor oziroma uporabnik, ki se ukvarja z izkoriščanjem kamnin in za transport uporablja občinske ceste je dolžan plačevati odškodnino za prekomerno obremenitev ceste. Višino in način odškodnine določa občinski svet na predlog župana.

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročala spremembo vodostaje oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.

(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
(2) Prepovedano je predvsem:
1. odvajati vodo na cesto, odplake in druge tekočine;
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. z mazili in drugimi snovnimi pomastiti cesto;
5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeke, odpadni ali drugi material ali predmete, če se s tem, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in druge materiale ali predmete;
9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
10. poškodovati prometno signalizacijo;
11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali metati sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;
13. puščati na cesti živali brez nadzora, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne ali druge gorljive snovi;
16. orati v razdalji 4m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1m od ceste vzporedno z njo;
17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druga dela tovora.

(1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

(1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snage na njihovo zemljišče.
(2) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode obcestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
(3) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektom ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnost udeležencev v prometu.
(4) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti objekt v takšnem stanju in ga vzdrževati, da ne more povzročati nevarnosti prometa.
(5) Če obveznosti sosedje ob občinskih cestah ne izpolnjujejo je občina (dolžna) pretečo nevarnost odstraniti in storitev zaračunati lastniku oziroma uporabniku objekta.

(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je potrebno zaradi tega delno ali popolnoma zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 50. člena tega odloka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katere je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi in oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da promet ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.

(1) Dovoljenje za delno in popolno zaporo občinske ceste izda pristojen občinski upravni organ za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojen občinski upravni organ za ceste pisno obvesti vse, ki so lahko po zakonu stranke v postopku, razen javnosti, ki jo mora obvestiti stranka, ki je zahtevala delno ali popolno zaporo občinske ceste. Dovoljenju mora biti priložena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. Navedeno dokumentacijo predlaga stranka ki naproša za delno ali popolno zaporo občinske ceste.
(2) O delnih in popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenje, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo občinske ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 20 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katere se predlaga delna ali popolna zapora ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami cest.
(5) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinskih cestah.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

(1) V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto v ravnini (pregledni trikotnik) na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljanje predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali želežniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista ovire odstraniti.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojna služba občinske uprave za ceste v skladu z zakonom. Lastnik je upravičen do odškodnine.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste iz 32. točke tega odloka.

(1) Nova prometna signalizacija na občinskih cestah se lahko uredi na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni občinski upravni organ po predhodnem soglasju Občinskega sveta občine Kungota, razen v primerih ko je le-ta urejena na podlagi tehnične dokumentacije in dovoljenja za gradnjo, obnovitvena dela ali rekonstrukcijo in v primerih iz 31. člena tega odloka ter v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojnih minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
(2) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične ali druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom. Pristojna služba občinske uprave za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.

(1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določajo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojen občinski upravni organ za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu ceste in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje začasnih transparentov preko občinske ceste, izda na lokacijah, ki jih določijo pristojne strokovne službe Občinske uprave občine Kungota. Transparenti in nadcestne ovire morajo biti izobešeni tako, da je spodnji rob najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

(1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnosti (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v prometu), mora v skladu z določbo 39. in 40. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojen občinski upravni organ za ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 52. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana.

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira pristojni občinski inšpektor.

Za občinskega inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva, ali inženir gradbeništva in ki ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja cest, ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v družbeni upravi.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima pod drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka te točke, je 15 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdana na podlagi 3., 5. in 8. točke prvega odstavka te točke, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. člena prvega odstavka te točke, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnost prometa na njej ogrožena tudi varnost udeleženca v prometu, občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v uporabnem postopku;
– pregledati listine, s katerim lahko ugotovi istovrstnost osebe;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastniku vozil, podatke o lastniku zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki je potrebna za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporablja za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
(5) O ukrepih, ki jih odredi po 5. členu prvega odstavka te točke, mora občinski inšpektor za ceste, obvestiti župana, pristojno službo občinske uprave za ceste in policijo.
(6) Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinske ceste ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo.
(7) Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka) ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT in odvisnosti od velikosti povzročene škode se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 32. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske ali druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 33. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 34. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objekti vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (35. člen);
5. postavi na površinah ob občinski cesti, določeni za ta namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (38. člen);
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi ali drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 39. člena);
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 42. člena);
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (43. člen);
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope, ki bi lahko vplivale na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (44. člen);
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemne vode in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravljala v nasprotju s pogoji tega soglasja (45. člen);
11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto, njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (46. člen);
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 47. člena);
13. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 47. člena);
14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerimi se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 48. člena);
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti, športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 49. člena);
16. ne obvesti, ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 50. člena);
17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolne zapore ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 50. člena);
18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 51. člena);
19. postavlja nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postaviti tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (53. člen);
(2) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnje teze.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalca rednega vzdrževanja občinske ceste:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogoča varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 26. člena);
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (četrti odstavek 26. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinske ceste.

(1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitorja objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 24. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorne osebe pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorja oziroma upravljalca drugih objektov in naprav ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 24. člena).

Pristojna služba občinske uprave za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 12. člena tega odloka.

Investitorji in pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez podpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnem občinskem upravnem organu za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku enega leta se uveljavijo ukrepi iz 41. člena tega odloka.

Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci objektov ob občinskih cestah, iz katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvah tega odloka.

(1) Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 52. in 53. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa.
(2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.

(1) Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
(2) Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka te teze, ki za svojo zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati dosedanja ureditev, ki je urejala to področje na območju Občine Kungota.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.