Na podlagi 4., 7. in 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Svet Mestne občine Slovenj Gradec na 10. seji dne 14. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa pogoje in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodnih sistemov v zvezi z dobavo in odjemom vode iz javnega vodovodnega omrežja.
2. člen
Javni vodovodni sistem je primarno in sekundarno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, določenimi s tem odlokom, ki oskrbujejo uporabnike s pitno vodo.
3. člen
Uporabniki pitne vode so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz vodovodnega omrežja.
4. člen
Upravljalec objektov in naprav javnih vodovodnih sistemov, ki so v lasti Mestne občine Slovenj Gradec, je Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec. Upravljalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Javne vodooskrbne sisteme, ki so v privatni lasti, upravljajo vodovodni odbori, ki se registrirajo kot pravne osebe in izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisuje pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Vodovodni odbori se lahko odločijo, da vodovodne sisteme prenesejo v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Slovenj Gradec.
5. člen
Upravljalci javnih vodovodnih sistemov upravljajo vodovodne sisteme, ki jih napajajo vodni viri našteti v 2. členu odloka o varstvu virov pitne vode na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Ostala območja Mestne občine Slovenj Gradec se oskrbujejo iz individualnih vodovodnih sistemov.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
6. člen
Objekti in naprave upravljalca so:
a) primarno vodovodno omrežje in naprave:
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice, ki služijo za oskrbovanje stanovanjskih, industrijskih, turističnih ali drugih območij,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani in razbremenilniki,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi, turističnimi območji in manjšimi naselji);
b) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključitev uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko ali turistično območje ali manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju.
7. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim in primarnim omrežjem, preko katere je oskrbavan samo en objekt, oziroma obračunski vodomer, ter obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje in dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrvanje, mehčanje in dezinfekcijo vode ter drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njim upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta.
8. člen
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav upravljalca. Dolžan je tudi voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest. Izvod dokumentacije se hrani tudi na Upravi za gospodarske javne službe Mestne občine Slovenj Gradec.
9. člen
Naprave in objekti upravljalca se glede na namen rabe delijo na:
– naprave in objekte skupne rabe,
– naprave in objekte individualne rabe.
Naprave in objekti skupne rabe so:
– naprave in objekti za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi,
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.
Naprave in objekti individualne rabe so vsi ostali objekti in naprave.
Stroški vzdrževanja in obratovanja naprav in objektov skupne rabe se krijejo iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
10. člen
Pred priključitvijo na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje lastnika vodovoda oziroma po pooblastilu lastnika od upravljalca vodovodnega omrežja, ki priključitev tudi izvede.
Soglasje se izda k:
– prostorsko izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasni priključek,
– priključitvi.
11. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena in pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in predvideno odvajanje odpadnih voda;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje;
c) soglasje za priključitev, če ni bilo v takem smislu že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne vodovodne napeljave,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi,
– soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– potrdilo o strokovno izvedeni vodovodni instalaciji (potrdilo o tlačnem preizkusu in dezinfekciji instalacije);
č) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe, ki so bile zgrajene pred 1967 letom se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
Kolikor gre za postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja po upravnem postopku »enotno gradbeno dovoljenje« potem soglasje k lokacijski dokumentaciji pod točko a) nadomesti tisto, ki je vpisano pod točko b).
12. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Za objekte v katerih se opravlja pridobitvena dejavnost je obvezen poseben priključek.
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti priključitev v obliki in po postopku, ki je podrobneje opredeljen v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasij, poravnal vse obveznosti in plačal komunalni prispevek, v primeru priključitve na javno vodovodno omrežje, ki je v lasti Mestne občine Slovenj Gradec oziroma plačal sorazmerni delež za obstoječo infrastrukturo, če je upravljalec vodovodnega omrežja vaški vodovodni odbor.
Sekundarno omrežje, ki je priključeno na primarni del javnega vodovodnega omrežja in, ki so ga zgradili uporabniki, ki so bili zaradi tega oproščeni dela plačila komunalnega prispevka, se brezplačno prenese v last občine ter v upravljanje upravljalca javnega vodovodnega omrežja.
13. člen
Za priključitev obstoječe zgradbe na vodovodno omrežje mora uporabnik od lastnika vodovoda oziroma od upravljalca, ki si pridobi pooblastilo lastnika, pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.
Lastnik vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti priključitev na vodovodno omrežje, če uporabnik vloži zahtevek in to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivosti vodovodnega omrežja, na katerega se uporabnik priključuje.
Pogoj za priključitev na javno vodovodno omrežje je v skladu s predpisi urejeno odvajanje odpadnih voda.
Upravljalec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v tridesetih dneh, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene s soglasji, če poravna vse obveznosti iz naslova minulih vlaganj in predloži vso potrebno dokumentacijo. Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi je priključitev možna.
Po priključitvi se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov, ki jo vodi upravljalec vodovodnega omrežja.
14. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi predpisi ter pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav. Prostor, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen delavcu upravljalca.
15. člen
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.
Priključek je lahko stalen ali začasen. Mesec dni pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega vodovodnega priključka.
16. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek, ni kanalizacijskega omrežja, sme lastnik izdati soglasje le, če je v lokacijski dokumentaciji zajet tudi lasten objekt za čiščenje odplak.
17. člen
Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za povečan odvzem pitne vode se obravnava na enak način kot za nov vodovodni priključek (10. in 11. člen tega odloka).
18. člen
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasje upravljalca.
19. člen
Objekti vodovodnega omrežja ter internega vodovodnega priključka, morajo biti vedno dostopni.
20. člen
V primeru odjave priključka na vodovodno omrežje, se ta prekine na odcepu iz primarnega voda zunaj stavbe. Uporabnik odjavo priključka posreduje upravljalcu pisno. Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljalec na stroške uporabnika.
21. člen
Gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja lahko izvaja za to usposobljen izvajalec, razen neposredne priključitve na vodovodno omrežje, ki jo lahko izvede le upravljalec na stroške uporabnika. Upravljalec nadzira gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja.
22. člen
Upravljalec vodovodnega omrežja mora skrbeti, da pooblaščena organizacija opravi kontrolo oziroma analizo pitne vode na stroške uporabnikov v skladu s predpisano zakonodajo.
IV. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV V UPRAVLJANJE
23. člen
Uporabniki privatnega vodovodnega omrežja lahko na podlagi predhodnega sklepa Sveta Mestne občine Slovenj Gradec s pogodbo prenesejo upravljanje vodovodnega sistema na upravljalca javnih vodovodnih sistemov Mestne občine Slovenj Gradec.
Vsi upravljalci privatnih vodovodnih sistemov, ki se v roku enega leta od veljavnosti tega odloka ne registrirajo kot pravne osebe in izpolnijo predpisane pogoje, izgubijo pravico nad upravljanjem teh sistemov.
Privatne vodovodne sisteme prevzame Mestna občina Slovenj Gradec v last in upravljanje, pri čemer upravljalec tako prevzetih vodovodnih sistemov najprej ugotovi evidenco priključkov, kataster objektov in naprav in ostale elemente vodovodnega omrežja. Nato ovrednoti stanje vodovodnega omrežja in stroške povezane s prevzemom, ugotovi izstrošenost vodovodnega omrežja in potrebna vlaganja za sanacijo v skladu z določili, določenimi s tehničnimi predpisi. V nadaljnjem postopku vgradi vsem uporabnikom vodomere na njihove stroške.
24. člen
Vsem uporabnikom tako prevzetih vodovodov se pri izračunu cene vode upoštevajo minula vlagnja tako, da se cena zniža za obdobje neamortiziranih minulih vlaganj.
25. člen
Za tako prevzete vodovode Mestna občina Slovenj Gradec naroči izdelavo vse potrebne dokumentacije, da lahko upravljalec nemoteno opravi prevzem in sanacijo vodovodnega omrežja.
V primeru, da je na prevzetem vodovodnem omrežju potrebno izvesti takojšno sanacijo še pred predajo vodovoda upravljalcu, Svet Mestne občine Slovenj Gradec določi uporabnikom dolžnost financiranja sanacije v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnjevanje predpisanih pogojev za oskrbo s pitno vodo.
26. člen
Postopek prevzema se opravi z aktom o prevzemu v obliki dogovora med vodovodnim odborom in Mestno občino Slovenj Gradec, v primeru neprostovoljnega prevzema pa na podlagi sklepa Sveta Mestne občine Slovenj Gradec.
27. člen
Gradnja vodovodnih objektov in naprav ter prevzem v upravljanje se izvede po naslednjem postopku:
1. bodoči upravljalec izda mnenje k lokacijski dokumentaciji in k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
2. gradnjo nadzira strokovno usposobljena organizacija;
3. bodoči upravljalec izvaja dodatni nadzor nad izvajanjem del, ki obsega predvsem preverjenje izpolnjevanja pogojev izdanih mnenj in soglasij, tega odloka in tehničnega pravilnika;
4. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje;
5. upravljalec prevzame objekte v upravljanje na osnovi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil pogoje iz alinei od ena do štiri in predložil bodočemu upravljalcu ustrezno tehnično dokumentacijo, projekt izvedenih del, evidenco elementov na vodu, vrednost osnovnih sredstev, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira, navodila za obratovanje objektov;
6. investitor je dolžan predati zgrajeni objekt upravljalcu najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
V. UPORABA VODOVODNEGA OMREŽJA
28. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz vodovodnega omrežja samo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na vodovodno omrežje oziroma, če ne poslabša kakovosti vode v samem vodovodnem omrežju.
29. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz vodovodnega omrežja in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na vodovodno omrežje in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli povezave.
VI. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
30. člen
Količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene pogodbo o meritvi dobavljene vode in plačilnih pogojih.
V primeru, kadar meritev ni možna, sklene upravljalec z uporabnikom posebno pogodbo o pavšalnem odjemu.
Za pavšalni odjem pri porabi pitne vode v gospodinjstvu se za enoto vzame 5m3 na osebo na mesec.
31. člen
Obračunski vodomer namesti upravljalec vodovodnega omrežja vsakemu uporabniku.
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno skladno s projektom in določili tehničnega pravilnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti odstaniti plombe.
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo porabnika.
32. člen
Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljalec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
33. člen
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan s strani pristojnega organa.
Stroške kontrole, popravila in zamenjave vodomerov plača uporabnik upravljalcu vodovoda z vzdrževalnino – števnino, ki je odvisna od dimenzije oziroma velikosti priključka, kar pa se natančneje opredeli v pravilniku.
Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
34. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
35. člen
Stroški okvar, ki so nastali na priključku ali vodomeru po krivdi lastnika objekta ali uporabnika, bremenijo uporabnika.
36. člen
Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera skladno s 33. členom tega odloka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa in menjave upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
37. člen
Količina porabljene ali odvedene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru.
V primeru, da upravljalec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, vendar je potrebno okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode.
Kolikor pa upravljalec ugotovi nedovoljen način odvzema vode, upravljalec takoj prekine dotok vode, kolikor to ni mogoče, se prične obračunavati desetkratna cena vode.
38. člen
Upravljalec mesečno zaračunava porabljeno vodo v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Najmanj enkrat letno oziroma ob odčitku vodomera ali ob spremembi cene vode opravi upravljalec obračun porabljene vode za vsakega uporabnika.
39. člen
Pri uporabnikih, ki porabijo manj kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljalec odčitavanje vodomera praviloma enkrat letno z upoštevanjem odčitka ob zamenjavi vodomera. Ob spremembi cene vode mora upravljalec odčitati vodomer in opraviti obračun porabljene vode do tega datuma. Upravljalec je dolžan objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način.
40. člen
Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljalec odčitavanje vodomera vsak mesec z upoštevanjem odčitkov ob spremembi cene vode in ob zamenjavi vodomera.
Račun se izstavlja po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru.
41. člen
Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavnih cen upravljalec zaračuna uporabniku vodarino, če je priključen na vodovodno omrežje.
42. člen
V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. O medsebojnem sporazumu obvestijo upravljalca najkasneje v roku enega meseca po sprejetju tega odloka.
Uporabnikom, ki v takem primeru ne poravnavajo obveznosti plačevanja računov za porabljeno vodo, upravljalec na njihove stroške vgradi njihov lastni priključek z vodomerom.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim porabnikom iz prejšnjega odstavka ni obveza upravljalca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki nabaviti vsak svoj glavni obračunski vodomer. Če to ni možno, se uporabniki sporazumno dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem pisno obvestijo upravljalca najkasneje v roku enega meseca po priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po veljavnosti tega odloka.
43. člen
Uporabnik je dolžan račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa.
Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema računa pri upravljalcu vloži pisni ugovor. Ugovor na račun ne zadrži plačila. Upravljalec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku enega meseca in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Kolikor tudi tokrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina prekine dobava vode.
Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
44. člen
V primerih, ko pride zaradi daljšega sušnega obdobja do motnje preskrbe z vodo, lokalna skupnost regresira stroške prevozov pitne vode v višini 50 odstotkov.
Lokalna skupnost se za vsak primer pomanjkanja vode posebej dogovori z izvajalsko organizacijo.
VII. OMEJITVE IN PREKINITVE DOBAVE VODE
45. člen
Upravljalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del ali za čas odprave neprevidljivih okvar na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode vsaj eno uro pred prekinitvijo obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
46. člen
V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in podobno, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
47. člen
Upravljalec lahko brez objave prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode,
2. če priključek na vodovodno omrežje ni izveden v skladu s soglasjem upravljalca ali je izveden brez soglasja upravljalca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja v določenenem roku, ki ga postavi upravljalec,
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo lastno napeljavo,
5. če uporabnik onemogoči delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali omaricah ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
7. če uporabnik krši omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za zdravstveno ustreznost pitne vode,
9. če uporabnik ravna v nasprotju s tehničnim pravilnikom,
10. če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti skladno z 31. členom tega odloka,
11. če uporabnik ne plača računa niti v sedmih dneh po izstavitvi pisnega opomina,
12. če uporabniki v večnamenskem ali večstanovanjskem objektu skladno z 42. členom tega odloka upravljalcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ali plačuje račune.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni opravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica ravnanja uporabnika.
Upravljalec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev.
Uporabnik dobave vode do lastnega ali do sosedovega objekta brez soglasja upravljalca ne sme prekiniti.
Stroški, ki se pojavijo v točkah od 1 do 12 tega odloka, se obračunajo uporabniku.
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
48. člen
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke na stroške uporabnika,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o ukrepih in času njihovega trajanja ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko javnega obveščanja,
6. vodi kataster objektov in naprav javnega vodovoda,
7. po pooblastilu lastnika vodovoda izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na vodovodno omrežje,
8. kontrolira ustreznost interne instalacije pred priklopom na vodovodno omrežje,
9. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
10. ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika,
11. po naročilu pristojne občinske službe skrbi za brezhibnost in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov,
12. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
13. opravi pregled interne instalacije in kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
14. redno odčitanje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
15. izdeluje plane vzdrževanja za objekte in naprave za oskrbo z vodo ter skrbi za izgradnjo ustreznih objektov,
16. nadzira gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja pred prevzemom v upravljanje skladno s 27. členom tega odloka,
17. organizira dobavo vode v primeru višje sile. O nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
18. meri količine načrpane vode na lastnih zajetjih.
49. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. redno vzdržujejo vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
2. upravljalcu omogočajo pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja,
3. omogačajo upravljavcu dostop do obračunskega vodomera,
4. ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
5. kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
6. skrbijo za dostopnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
7. pisno obvestijo upravljalca o lastninski spremembi priključka na javni vodovod,
8. redno plačujejo prejete račune za oskrbo z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda,
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
10. takoj javljajo vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem omrežju,
11. upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
12. pridobijo soglasje upravljalca pri predelavi interne vodovodne instalacije.
50. člen
Pred pričetkom del si mora investitor pri upravljalcu vodovodnega omrežja pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na področju trase.
51. člen
Investitor del mora pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljalca.
Upravljalci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod, toplovod...) morajo pri upravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru poškodbe morajo na svoje stroške naročiti popravilo upravljalcu in povrniti povzročeno škodo.
52. člen
Lastnik vodovodnega omrežja je dolžan upravljalcu povrniti stroške odprave posledic na vodovodnem omrežju, ki so nastali kot posledica višje sile.
IX. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
53. člen
Hidranti na vodovodnem omrežju služijo požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni ter v brezhibnem stanju.
54. člen
Brez soglasja upravljalca vodovodnega omrežja se sme iz hidrantov odvzemati vodo le za gašenje požarov in odstranjevanje posledic drugih elementarnih nesreč.
V teh primerih mora uporabnik hidranta takoj oziroma najkasneje v roku treh dni pisno javiti upravljalcu kraj uporabe vode iz hidranta, čas odvzema vode iz hidranta in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je uporabnik opazil ob uporabi hidranta.
55. člen
Izjemoma, je s predhodno privolitvijo upravljalca, dovoljen odvzem vode iz hidranta i za škropljenje in pranje cest, ulic in trgov, zalivanje parkov ter javnih nasadov, za utrjevanje cestišč ter pri drugih podobnih gradbenih delih za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode.
Za odvzem vode, opisan v prvem odstavku tega člena, se mora pred nameravanim odvzemom skleniti pogodba med uporabnikom hidranta in upravljalcem, v katerem se določijo pogoji odvzema in plačilo porabljene vode.
Vsak uporabnik, ki skladno s prvim odstavkom tega člena, uporablja vodo iz hidranta na vodovodnem omrežju, mora imeti lasten tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vodomerom, ki je registriran pri upravljalcu vodovoda.
Uporabnik hidranta mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru trpi vse posledice in stroške, ki nastanejo zaradi okvare hidranta.
Dolžan je kriti tudi stroške, ki nastanejo zaradi okvare hidranta. Dolžan je kriti tudi stroške popravila hidranta.
56. člen
Za uporabo hidrantov na internem omrežju, ki se napajajo iz omrežja mimo vodomera veljajo določbe 54. in 55. člena tega odloka.
Porabnik je dolžan zagotoviti pooblaščenim delavcem upravljalca dostop do takih hidrantov.
X. KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje upravljalec ter prav tako pooblaščenec za manjša vodovodna omrežja, če:
1. ne dopusti priključitve kot to določata 12. in 13. člen,
2. ne izpolnjuje obveznosti iz 4., 12.,13. in 48. člena,
3. neopravičeno omejuje porabo vode (13. člen),
4. prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (47. člen),
5. ne ravna v skladu z 48. členom,
6. ne pripravi tehničnega pravilnika v skladu s 60. členom,
7. z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca.
58. člen
Z denarno kaznijo 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje uporabnik – pravna oseba, če:
1. se priključi na vodovodno omrežje brez soglasja upravljalca oziroma pooblaščenca (za manjša vodovodna omrežja) in krši določila 13., 14., 37. in 49. člena,
2. odstrani brez privolitve upravljalca plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali hidrantni omarici ali kako drugače spremeni izvedbo priključka (17. člen),
3. krši določila 18., 28. in 29. člena,
4. ne vgradi vodomera, ali zanj ne skrbi ali na vodomeru ni mogoče opraviti odčitka (31., 37. člen),
5. ne izpolnjuje obveznosti iz 42. člena,
6. ne izpolnjuje obveznosti iz 49. člena,
7. odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 53. členom,
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ter prav tako uporabnik – fizična oseba z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT.
59. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje tudi investitor, če:
1. ravna v nasprotju z 49. in 50. členom tega odloka.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Sezname vodnih odborov ter uporabnikov posameznega vodovodnega omrežja morajo uporabniki oziroma predstavniki uporabnikov dostaviti pristojnemu občinskemu organu najkasneje v roku treh mesecev po sprejetju tega odloka.
61. člen
Upravljalec javnega vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine in uporabniki tega omrežja se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po objavi tega odloka v uradnem listu.
62. člen
Upravljalci privatnih lokalnih vodovodnih sistemov se morajo v roku enega leta od veljavnosti tega odloka registrirati kot pravne osebe in izpolniti predpisane pogoje.
63. člen
Upravljalec vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine, je dolžan v roku šestih mesecev po objavi tega odloka v uradnem listu predložiti Svetu Mestne občine Slovenj Gradec v obravnavo in sprejem pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja.
64. člen
Vodomeri, ki jih imajo za merjenje porabe vode podjetja in ustanove in z njimi ni upravljal upravljalec vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine, jih morajo pregledane in veljavno žigosane od pristojnega organa, predati najkasneje v roku enega leta po sprejetju tega odloka v upravljanje upravljalcu, ki jim potem za njihovo vzdrževanje zaračuna števnino.
65. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalna inšpekcija Mestne občine Slovenj Gradec in pristojne republiške inšpekcijske službe, strokovni nadzor pa upravljalci, pooblaščenci ter odgovorna oseba upravljalca.
66. člen
Če ni natančneje določeno, se posamezna določila tega odloka uporabljajo le za javna in privatna vodovodna omrežja, ki spadajo v javno vodooskrbo in se za njih smiselno uporabljajo.
67. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o vodovodnem redu občine Slovenj Gradec, objavljen v MUV, št. 6/61.
68. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Slovenj Gradec, dne 14. septembra 1999.
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Janez Komljanec l. r.
