Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter v skladu z 10. in 98. členom statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet občine Tržič na 6. redni seji dne 29. 9. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje deponije Kovor, v Kovorju, katerega je izdelal Razvojni center v Radovljici pod št. 13/98 v oktobru 1998.

Območje katerega obravnava ureditveni načrt je v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič (Uradni list RS, št. 8/94) opredeljeno kot »Ureditveno območje 13 I1- Kovor smetišče« in je namenjen ureditvi deponije komunalnih odpadkov.
Območje je locirano zahodno od obstoječe gozdne ceste in je na severu omejeno z gozdnim pasom na robu jase, na jugu s pobočjem dobrav, na zahodu pa z obstoječo potjo in potokom.
Meja območja poteka: po severovzhodni meji parc. št. 464, 465, 470, 471, od tod dalje po severni meji parc. št. 471, severovzhodni meji parc. št. 583/2, nato po zahodni meji 583/2, 594/3, 593/2, po zahodni in južni meji parc. št. 585, južni meji parc. št. 586 do meje s parc. št. 454/2 nato po njeni zahodni in južni meji, ter od tod dalje po vzhodni meji parc. št. 455/2, 455/2, 457/2, 458/2,459/2, 460/2, 461/2 do izhodiščne točke - meja s parc. št. 464.

Znotraj območja ureditvenega načrta se nahajajo zemljišča ali deli naslednjih parc. št. 454/2, 455/2, 456/2, 457/2, 458/2, 459/2, 460/2, 461/2, 464, 465, 470, 471, 583/2, 584, 585, 586, 593/2, 594/3 v skupni površini 45 025 m2.

Območje ureditvenega načrta je namenjeno za odlagališče komunalnih odpadkov, zbiranju kovinskih odpadkov. Na območju je urejena tudi začasna deponija gradbenih odpadkov, ki se v postopku sanacije uporabijo kot prekrivni material.

Ureditveni načrt določa pogoje za sanacijo obstoječe komunalne deponije, izgradnjo potrebnih komunalnih ureditev za zajem in čiščenje izcednih vod iz deponije in ureditev spremljajočih objektov, ter komunalnih naprav potrebnih za delovanje novo urejene deponije komunalnih odpadkov.

Tehnologija deponiranja komunalnih odpadkov temelji na tehnološkem projektu sanitarne deponije v Hudem za področje Tržiča, katerega je v letu 1981 izdelal Vuk Drago, dipl. inž. in na osnovi katerega je bilo izvedeno dosedanje deponiranje odpadkov. Tehnologija deponiranja temelji na oblikovanju novega čela deponije in nadaljnem deponiranju komunalnih odpadkov v posameznih conah - terasah, pri čemer višina enega sloja deponiranih odpadkov znaša 2,5 m in je sestavljen iz 2,20 m debele plasti komprimiranih odpadkov in 0,30 m prekrivnega – inertnega materiala. Vrhnja plast deponiranega materiala mora biti prekrita z minimalno 0,3 m debelo plastjo humusa. Višina gornje terase – gornje kote deponije je 500 m.

Čelo deponije je potrebno urediti v obliki brežine načeloma naklona 1:1 in max. naklona razmerju 1:1, s tem da je brežina prekrita z geotekstilom, z vertikalno razdaljo med horizontalno položenimi mrežami ca. 1m. Čelo posameznih vmesnih teras je potrebno urediti v naklonu brežin 1:2, čelo gornje terase, ki predstavlja vrh načrtovane deponije pa v minimalnem naklonu – 3 poteka do vstopnega platoja na deponijo.

Celotno območje komunalne deponije mora biti ograjeno z žično ograjo višine dveh metrov, pri čemer ograja poteka tako, da v celoti zapira območje deponije, za dostop do posameznih gozdnih površin na južnem robu pa je predviden potek ograje, ob notranjem robu krožne ceste. Posebej je ločeno območje namenjeno zbiranju kosovnih odpadkov tako, da je samostojno ograjeno in predstavlja ločeno funkcionalno enoto.
V času zaprte deponije je omogočeno odlaganje odpadkov v kontejnerje nameščene v vstopnem delu.
Vstopni plato »A«, sestavljajo:
– A1 - prostor za upravo in čuvaja: - tlorisne dimenzije: členjen objekt 5 x 7 in 5 x 3,5 m,
– gabarit: pritličen objekt,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 20,
– A2 - mostna tehtnica v trasi nove ceste na deponijo,
– A3 - parkirišče, za vozila zaposlenih,
– A4 - plato za kontejnerje,
Servisni del »B«, sestavljajo:
– B1 - garaže in garderobe za zaposlene - obstoječi objekt saniran s prilagojeno fasado in streho, tako, da bo dosežena enotna podoba območja,
– B2 - prostor za začasno deponiranje nevarnih snovi - lovilna AB skleda prikrita s streho,
– B3 - ploščad za pranje vozil z lovilcem benzina in olj, ter maščob,
– B4 - garaže - nov objekt: - tlorisne dimenzije 10 x 15 m,
– gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica naklona 20.
Servisni del je potrebno zaščititi v smeri proti brežini in deponiji z upornim zidom do kote 493 m.
Območja čiščenja odpadnih vod »C«, sestavljajo,
– C1 - zadrževalni bazen,
– C2 - biološka čistilna naprava - ekorol,
– C3 - kontrolni jašek.
Celotno območje predstavlja plato tlorisnih dimenzij 45 x 10 m.
Območje zbiranja kosovnih odpadkov »D«, sestavljajo:
– D1 - uprava in delavnica: - tlorisne dimenzije 8 x 12 m,
– gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica naklona 20,
– D2 - plato za razstavljanje vozil tlorisnih dimenzij 8 x 12 m - armiranobetonski plato s kontroliranim iztokom odpadnih vod oziroma drugih tekočin preko lovilca bencina in olj.
– D3 - deponija kosovnih odpadkov - ločeno ograjeno območje znotraj kompleksa sanitarne deponije.
Prostor za kompostiranje »E« je urejena, pokrita površina tlorisnih dimenzij maksimalno 8 x 20 m.

Območje komunalne deponije se prometno navezuje na občinsko cesto Kovor-Brdo. Dostopna cesta se obdela v širini vozišča 5 m, z obojestransko bankino 0,5 m.

Ob vstopu v deponijo se zgradi nova dovozna cesta med vstopnim delom in servisnim delom, oziroma conami deponiranja. Cesta je širine 5 m, z obojestransko bankino 0,5 m od servisnega območja dalje poteka krožna cesta do čistilne naprave oziroma za potrebe vzdrževanja deponije v širini 4 m. Obstoječa gozdna cesta, ki sedaj deloma služi tudi za dostop v deponijo, poteka ločeno od dovozne ceste na deponijo izven ograje deponije. Med dovozno cesto in obstoječo gozdno cesto se izvede oporni zid. Meteorne vode ob obstoječi cesti se speljejo v odprtem kanalu ob gozdni in južni servisni cesti izven območja deponije.
Južna servisna cesta služi tudi lastnikom za dostop do gozdnih parcel.

Tehnološke komunalne ureditve vključujejo izgradnjo drenažnega sistema sestavljenega iz drenažnih cevi, položenih v smeri V-Z po pobočju v medsebojni razdalji ca. 25 m, tako da zajemajo izcedne vode iz celotnega kompleksa deponije. Drenažne cevi se iztekajo v zbirni kanal drenažnih vod, ki je speljan preko zadrževanega bazena na čistilno napravo. Za odzračevanje je potrebno vgraditi odzračevalne cevi v rastru 50 x 50 m, na celotnem območju deponiranja.

Komunalno opremo območja sestavljajo:
– vodovodno omrežje dimenzije 110 mm s hidrantno mrežo, navezano na obstoječi vodovod,
– nizkonapetnostni elektro priključek v kabelski izvedbi, povezuje posamezne objekte deponije in čistilno napravo, poleg tega je potrebno zgraditi nizkonapetostni kablovod do transformatorske postaje Tp Kovor, oddaljene od deponije ca. 950 m,
– javna razsvetljava območja, zagotovljena s postavitvijo reflektorskih svetilk na posameznih objektih deponije,
– telefonsko omrežje se navezuje na obstoječo mrežo in povezuje posamezne objekte, zaradi možnosti daljinske kontrole čistilne naprave pa je nanj priključena tudi ta.

Zagotoviti je potrebno, da bodo vse izvirne vode iznad območja deponije speljane tako, da ne bodo dodatno obremenjevale samega območja.
Na območju deponije se preko drenažnega sistema zajemajo vse izcedne vode in se speljejo v čistilno napravo. Potok na zahodnem robu deponije se uredi, vanj se speljejo neonesnažene meteorne vode in prečiščene izcedne vode.

Deponija se nahaja znotraj gozdnega prostora, ki ščiti okoliška naselja pred njenimi vplivi, zato je potrebno pas gozda ob deponiji širine 300 m razglasiti za gozd s posebnim pomenom. Na teh gozdnih površinah je potrebno ohranjati značilno strukturo mešanega gozda z močno podrastjo. Sestavni del gospodarjenja v gozdu s posebnim pomenom mora biti vzdrževanje gozdnega roba - skrb za mladovje avtohtonih vrst, ki postopoma prehaja od roba odlagališča do odraslega sestoja na razdalji 20 m.
Zemljišče s parc. št. 469 je v delu kjer je potekala dosedanja dostopna cesta na deponijo, je potrebno intenzivno zasaditi.
Po zaključenem odlaganju v posameznih conah, se brežina prekrije s 40 do 50 cm debelim slojem humusa in zatravi, s tem da se po umiritvi deponije izvede končna sanacija z rekultiviranjem površin v gozd mešanega sestava.
Za zemljišče s posebnim pomenom (gozdovi, kmetijska zemljišča) in za rekultiviranje sanirane deponije se izdela poseben sanacijski načrt. Izdela ga pristojna pooblaščena strokovna organizacija.

Za zagotovitev požarne varnosti je načrtovana izgradnja krožno povezanega hidrantnega omrežja z dimenzijo vodovoda 110 mm in hidranti, ki med seboj niso oddaljeni več kot 80 m. Ob hidrantih se montirajo omarice z opremo za gašenje.
Odplinjevalni sistem mora biti načrtovan tako, da je po zaključku deponiranja na posameznem platoju možna povezava v enoten sistem z izrabo ali sežiganjem deponijskih plinov.

Prvo etapo predstavlja sanacija obstoječega stanja, ki vključuje: ureditev obstoječih odlagalnih površin z ureditvijo čela, položitvijo drenažnih cevi, čiščenje izcednih vod in ureditvijo prometnih površin.
Drugo etapo predstavljajo ureditev novih con deponiranja, ter izgradnja vstopnega dela. Neodvisno od obeh etap se v skladu s potrebami in interesi upravljalca izgrajujejo objekti v servisnem delu in območju namenjenem zbiranju kosovnih odpadkov.

Obveznosti investitorjev predstavlja financiranje celotne sanacije obstoječega stanja znotraj deponije, ureditev prometne in komunalne infrastrukture vključno s sistemom zajema izcednih vod in njihovim čiščenjem.
Obveznosti investitorjev predstavlja tudi odškodnina za omejeno možnost gospodarjenja z zemljišči, ki bodo razglašeni za zemljišča s posebnim namenom.
Obveznost investitorjev predstavlja tudi ureditev prometne povezave do ceste na Brdo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka, je v pristojnosti inšpekcije za prostor in inšpekcije za okolje Ministrstva za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.