Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), petega odstavka 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97 ) in na podlagi 10. točke 6. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Škocjan na 12. redni seji dne 12. 10. 1999 sprejel

Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.

Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Škocjan in postopek njihove kategorizacije;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.

Občinske ceste na območju Občine Škocjan so vse javne ceste, ki niso kategoriziorane kot državne ceste.

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti.

Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Škocjan na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo RS za ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade RS o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v prostorskem planu občine.
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.

Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča ali druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela v skladu s svojim okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine, prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljalcem te ceste.
O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Škocjan na predlog župana.

Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste, predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih deset let, če se njen prenos opravi brezplačno in če je vpisana v zemljiško knjigo.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet občine Škocjan na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.

Turistične poti, poti v parkih, gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene s predpisi o javnih cestah, in so namenjene dostopu do vrhov, dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljalec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljalcem.

Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Škocjan.

Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerimi se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet občine Škocjan na predlog župana.
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerimi se določa uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po planu.

Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojen občinski upravni organ za ceste. Te obsegajo zlasti:
1. izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanje občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
2. naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
3. naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
4. izvajanje postopkov za oddajanje gradbenih in vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
5. izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
6. naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
7. vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna primerne porabe občine in vodenje združene evidence o javnih cestah;
8. organizacija štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;
9. spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Škocjan;
10. naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
11. izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
12. priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
13. izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Škocjan.
Občinski svet občine Škocjan lahko predlaga Vladi RS, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.

Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje, zaradi pričakovanega prometa na njih, čim manjši.
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

Elementi za projektiranje občinskih cest se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov, za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

Za rekonstrukcijo občinske ceste zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj varovalnega pasu ob občinski cesti, za katero so pridobljena potrebna zemljišča ob trasi rekonstruirane ceste in ki je usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih gradbenih objektov, naprav in napeljav v tem prostoru, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor. Ta dela se morajo pred svojim pričetkom priglasiti pristojnemu organu po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za rekonstrukcijo občinske ceste, ki je določena v prostorskem izvedbenem aktu.

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko, v skladu z zakonom, na zahtevo investitorja, lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena tega odloka ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik, v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, zahteva od investitorjev sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

Avtobusna postajališča na lokalnih cestah morajo biti zunaj vozišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni občinski upravni organ za ceste, na predlog javnega prevoznika, v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste in policijo, po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču lokalne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojen občinski upravni organ za ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča lokalne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka tega člena, je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljalec posameznih objektov, naprav in napeljav.

Pristojen občinski upravni organ za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljalce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Pristojen občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju oziroma upravljalcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka tega člena na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave ob občinski cesti.

Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega odloka, omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. člena tega odloka, je odgovoren izvajalec javne službe.
Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste.

Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega:
– vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest) in
– organiziranje vzdrževalnih del, ki se na občinskih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: obnavljanje občinskih cest).
Vrsta vzdrževalnih del in nivo rednega vzdrževanja je določena s pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivo rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98).
Način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest določi Občinski svet občine Škocjan v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora, ob stavki svojih delavcev, zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa.

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojen občinski upravni organ za ceste.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, je pristojen občinski upravni organ za ceste.

Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojni občinski upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo RS za ceste.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljalca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

Če je občinska cesta v takem stanju:
1. da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
2. da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti,
3. če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr.: posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko predstojnik občinskega upravnega organa za ceste s sklepom prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenemu delu ali zmanjša dovoljeno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
Predstojnik občinskega upravnega organa za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz 1. ali 2. točke prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja za ceste najmanj 15 dni pred uvedbo ukrepov ter javnost preko sredstev javnega obveščanja najmanj tri dni pred uvedbo ukrepov in označitvijo ukrepov s prometno signalizacijo na občinski cesti.
Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz 3. točke prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste in javnost preko sredstev javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojen občinski upravni organ za ceste.
Prepovedi in omejitve, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 52. člena tega odloka.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja ali rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Pristojen občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 8 m,
– pri javni poti 6 m,
– pri zbirni krajevni cesti 8 m.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Škocjan.

Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Škocjan, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma prestavitev.
Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto in promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenje in zdravje občanov ali bi nastala večja gospodarska škoda. Upravljalec naprav in napeljav mora čimhitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

Vozila ne smejo presegati predpisanih največjih dovoljenih osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev kateregakoli od teh elementov, ki so odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojen občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest, po katerih bo izredni prevoz opravljen.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj, zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest ali pogodbeni izvajalec v sodelovanju s policisti.
Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka in površine, ki jih za te namene pristojen občinski upravni organ za ceste določi ob obstoječih občinskih cestah, pristojen občinski organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka, se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Pristojni občinski upravni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste, sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojen občinski upravni organ za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.

Če priključek na občinsko cesto zaradi prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni občinski upravni organ za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja 39. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z določbo 40. člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko pristojnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim občinskim organom za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
Pristojen občinski upravni organ za ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

Za graditev žičnih naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljalec žičniške naprave.

Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka tega člena mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.

Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
2. puščati na cesti in pločniku sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesto ali poslabša njeno urejenost;
7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
9. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
10. poškodovati prometno signalizacijo;
11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali na kako drugačen način onesnaževati cesto;
13. puščati na cesti živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
16. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. Sosedi ob občinski cesti morajo poskrbeti za očiščenje zasneženih pločnikov ob svojih objektih, in sicer v širini najmanj 0,5 m.

Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 50. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore občinske ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore ne ustavi za dalj kot 60 minut.

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojen občinski upravni organ za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojen občinski upravni organ za ceste obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena, od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste oziroma 60 dni pred predlaganim rokom zapore ceste zaradi športnih in drugih prireditev ter mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti, če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost preko sredstev javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni
dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. Če ovir ne odstrani, jih na njegove stroške odstrani občinski upravni organ za ceste.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojen občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste iz 32. člena tega odloka.

Prometno signalizacijo na občinskih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje občinski upravni organ pristojen za ceste, razen v primerih iz 31. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni: minister za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
Ob občinskih cestah se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične ali druge signalizacije odloči občinski upravni organ, pristojen za ceste, s sklepom. Pristojen občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje, dopolnjevanje in odstranitev.

Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinski cesti je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka tega člena se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojen občinski upravni organ za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste izda praviloma le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi občinski svet Občine Škocjan. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojen občinski upravni organ za ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 52. člena tega odloka je dovoljena pritožba župana.

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira inšpektor za ceste.

Z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest občinske uprave, ki ga izda župan, se določi število delovnih mest in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji za ceste.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima na podlagi drugih predpisov, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja občinskih cest in odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu;
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 3., 5. in 8. točke prejšnjega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor pravico:
1. pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
2. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
3. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
4. vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
5. pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
6. proti potrdilu za največ osem dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
7. od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojen občinski organ in policijo.
Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda izvajalcu rednega vzdrževanja utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s pogodbo o rednem vzdrževanju občinskih cest.
Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroškim, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 32. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 33. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 34. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (35. člen);
5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte ali naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (38. člen);
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 39. člena);
7. vrste in obseg del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 42. člena);
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (43. člen);
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope ali glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (44. člen);
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (45. člen);
11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (46. člen);
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 47. člena);
13. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 48. člena);
14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu ali ne odstrani snega s pločnikov vzdolž svojih objektov (tretji odstavek 48. člena);
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi odstavek 49. člena);
16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 50. člena);
17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 50. člena);
18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 51. člena);
19. ne odstrani oziroma postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (53. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 26. člena);
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (četrti odstavek 26. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 25. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.

Pristojen občinski upravni organ za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 12. člena.

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predhodnega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnem občinskem upravnem organu za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 40. člena tega odloka.

Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.

Lastniki nagrobnih znamenj oziroma lastniki zemljišč, na katerih takšna znamenja stojijo ob občinskih cestah, morajo takšna znamenja odstraniti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list RS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in na podlagi pravilnika o neprometnih znakih (Uradni list RS, št. 17/82 in 22/84) se morajo prilagoditi določbam 52. in 53. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa.
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81, 8/86 in 37/87) ali na podlagi pravilnika o neprometnih znakih (Uradni list RS, št. 17/82 in 22/84) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.

Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o javnih poteh v Občini Novo mesto (SDL, št. 24/83, 10/85 in 14/88) in odlok o ureditvi zimske službe v Občini Novo mesto (SDL, št. 22/85, 19/87 in 14/90).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.