Na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter v skladu s 16. členom statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na seji dne 30. 9. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje Špitaliča, Doline sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. proj. 17/96 z datumom december 1998, in ki je sestavni del tega odloka.

Soglasja in pogoji, ki so jih k UN iz 1. člena tega odloka podali organi in organizacije, so sestavni del tega odloka.

UN iz 1. člena tega odloka vsebuje besedilo in grafične priloge.
Besedilo obsega:
1. Splošni del
2. Pogoji in soglasja
3. Obrazložitev UN
– uvod – splošni podatki,
– usklajenost s planskimi dokumenti in drugimi prostorskimi akti,
– zasnova ureditev,
– komunalna in energetska infrastruktura,
– rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja,
– izpis parcelnih številk s seznamom lastnikov.
Grafične priloge obsegajo:

– širši prikaz ureditvenega območja UN                  M 1:5000
– izreze iz prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Slovenske Konjice v letu 1993 in 1994            M 1:5000
– situacija obstoječega stanja –
parcele/lastništvo                                      M 1:2880
– inventarizacija objektov in površin
z izhodišči varstva naravne in kulturne dediščine       M 1:2500
– ureditvena situacija                                  M 1:2500
– komunalni vodi in naprave / obstoječe
in zasnova                                              M 1:2500

Meje ureditvenega območja, ki ga ureja UN, poteka po parcelnih mejah oziroma jih prečka. Parcele so delno v k.o. Tolsti vrh, delno pa ležijo v k.o. Stare Slemene. Potek meje ureditvenega območja UN je razviden iz grafične priloge št. 3 v projektu iz 1. člena tega odloka.

Opis meje ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca iz začetne točke T, ki je v jugovzhodnem vogalu parc. št. 214/4 k.o. Slemene. Od tu dalje poteka meja ureditvenega območja v k.o. Slemene v smeri proti jugu in zahodu ter pri tem prečka parcele št. 1100/4 (potok Žičnica), 46/16, 46/17, 46/18, se nadaljuje delno po vzhodnem robu parcele št. 46/6, jo prečka in se nadaljuje po južnih robovih parcel 46/7, 46/12 in 46/12. Meja nato prečka parcelo št. 46/11 in poteka v smeri proti jugu po vzhodnem robu parcele št. 62, prečka parcele št. 63, 83/17, ter se obrne proti severu in poteka po zahodnem robu parcel št. 83/17, 50/3, 57/2 in 55. Od tu dalje poteka meja v smeri proti jugovzhodu po jugovzhodnih delih parcel št. 50/1, 83/33, 83/41 in 83/32. Ko meja doseže višinsko plastnico 425m nadmorske višine, se obrne proti zahodu ter poteka v nepravilni obliki po tej višinski plastnici preko parcele št. 83/25, v dolžini okrog 1750m. Meja doseže vzhodni rob parcele št. 187/1, prečka to parcelo in parcelo št. 178/2 ter doseže plastnico na nadmorski višini 435m. Od tu dalje poteka meja po južnem robu parcele št. 1094 (regionalna cesta Tepanje-Dole) v dolžini 240m in doseže višinsko plastnico na 450m nadmorske višine. Meja se nato spusti v smeri proti severozahodu in pri tem prečka parcelo št. 157/1. Ko meja doseže dno doline, prečka parcelo št. 1095/1 (Štaberška voda). Od tu dalje poteka meja preko parcele št. 1012/2 v dolžini okrog 90m, se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 1011/1, prečka to parcelo in parcelo št. 1006. Meja se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 997 in južnem robu parcele št. 983/6 in doseže plastnico na nadmorski višini 475m. Od tu dalje poteka meja v smeri proti severu preko parcele št. 1003, v doližini 160m, se obrne proti zahodu in se nadaljuje po tej parceli v dolžini 110m, ko doseže zahodni rob te parcele. Meja se nato spusti do parcele št. 1100/1 (Soješka voda) na plastnico na nadmorski višini 415m, prečka to parcelo in parcelo št. 989 ter doseže rob parcele št. 1087/2 (lokalna cesta Špitalič-Kamna gora). Meja poteka nato v dolžini 40m po južnem robu parcele št. 1087/2, jo prečka, ter se obrne v smer proti severu. V tej smeri prečka parcelo št. 590, ter se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 443 v dolžini 150m. Tu se meja obrne proti vzhodu, ter se nadaljuje v tej smeri po severnem robu parcele št. 443, prečka parcelo št. 456 in doseže plastnico na nadmorski višini 475m ter nato poteka po severnem robu parcele št. 495/3 (lokalna dovozna pot). Meja se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel št. 460/1 in delno 460/2. Meja nato prečka parcelo št. 460/2 in se nadaljuje v ravni liniji v dolžini 220m s prečkanjem parcele št. 425/52. Meja poteka po severnem robu te parcele v dolžini 190m, se obrne proti jugu in se nadaljuje po vzhodnem robu te parcele v dolžini 90m. Meja se nato nadaljuje po severnih in vzhodnih robovih parcel št. 414/3, 414/2, 425/52, obkroži parcelo št. 408 in doseže zahodni rob parcele št. 1096 (lokalna dovozna pot). Meja prečka to parcelo ter se nadaljuje po severnem robu parcele št. 401 in delno parcele št. 399/1. Meja nato prečka parcelo št. 399/1 in se nadaljuje delno po vzhodnem robu te parcele. Nato poteka meja v ravni liniji proti vzhodu ter pri tem prečka parcele št. 307/1, 298 in 297. Nato se meja nadaljuje po robovih parcel št. 297 in 292, ko doseže parcelo št. 1098/6 (lokalna dovozna pot) jo prečka. Meja nato poteka v ravni liniji v smeri proti vzhodu ter prečka parcelo št. 267/2 in se nadaljuje po severnem robu parcel št. 257/1, 257/3 in 260. Meja nato delno obkroži parcelo št. 260 ter se nadaljuje v smeri proti jugovzhodu, pri tem pa prečka parcele št. 261/1, 267/3 in 267/2. Meja nato poteka po severovzhodnem robu parcel št. 273/12 in 273/31 ter po severnem robu parcele št. 273/1. Ko meja doseže severovzhodni vogal parcele št. 273/1, se obrne ter poteka v dolžini okrog 25m po vzhodnem robu te parcele, ki predstavlja tudi katastrsko mejo med k.o. Slemene in k.o. Tolsti vrh. Meja nato poteka v k.o. Tolsti vrh v smeri proti jugovzhodu po severnem robu parcele št. 513/7, prečka parcelo št. 513/6, se nadaljuje po severovzhodnih robovih parcel št. 516/1, 515 in 528/1. Meja nato prečka parcele št. 527/1 in 792 (lokalna pot) in 524/3. Meja nato poseže v parcelo št. 530/1 ter se po 20m obrne proti jugu in prečka parcele št. 530/1, 530/2, 792 (lokalna pot) in 583/2. Ko doseže meja jugovzhodni vogal parcele št. 583/2, se obrne proti severozahodu in se nadaljuje po južnem robu te parcele vse do zahodnega vogala. Tu doseže meja katastrsko mejo med k.o. Tolsti vrh in Stare Slemene ter se po njej nadaljuje v smeri proti jugozahodu, pri tem pa prečka parcelo št. 211 k.o. Slemene (cesta Tepanje-Dole), se nadaljuje po vzhodnem robu parcele št. 214/4 k.o. Slemene in se zaključi v jugovzhodnem vogalu te parcele, ki je obenem tudi začetna točka opisa meje ureditvenega območja.
Površina ureditvenega območja znotraj opisane meje UN je 92,5ha.

Ureditveno območje iz 4. in 5. člena tega odloka je v prostorskih sestavinah planskih aktov občine Slovenske Konjice v letu 1993, 1994, opredeljeno kot odprt kmetijski in gozdni prostor z manjšim ureditvenim območjem naselja Špitalič.
Nove predvidene ureditve, kot so določene v projektu iz 1. člena tega odloka so delno usklajene z usmeritvami iz planskih aktov Občine Slovenske Konjice. Občina Slovenske Konjice sprejme obvezo uskladitve namembnosti znotraj ureditvenega območja z načrtovanimi spremembami in dopolnitvami planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnitve v letu 1998.

Cilji urejanja so v čim večji meri ohranjanje naravnih in kulturnih prvin, ki bodo samo dopolnjene s funkcionalno manjkajočimi elementi za zaokroževanje in povezovanje območja v celoto, pri tem pa je primarna pričevalna funkcija.
Za realizacijo opredeljenega koncepta urejanja so v ureditvenem načrtu zasnovani naslednji programi:
– ob vstopu v dolino so načrtovane informacijske table,
– glavna prometnica skozi dolino je regionalna cesta 345 Tepanje–Dole (ter lokalna cesta Žiče–Črešnjice), ki je predvidena za asfaltiranje, in z ureditvijo hodnika za pešce,
– po dolini in obrobju se že obstoječe poti označijo za pešce (markirajo in na ta način zahtevnejše obiskovalce usmerijo na obrobje),
– usposobi se tretji ribnik na podlagi predhodnih arheoloških raziskav ter ob njem uredi sprehajalna pot z nekaterimi razširitvami za postavitev klopi; dolgoročno je možna ureditev tudi preostalih dveh ribnikov.
– spremeni se namembnost nekaterih objektov ob upoštevanju varovanja naravne in kulturne dediščine,
– uredijo se parkirne površine,
– funkcionalno se povežejo med seboj lokacije obstoječih ali že izginulih objektov, ki so bili nekoč sestavni del kartuzije.

V ureditvenem območju UN so predvidene naslednje ureditve:
a) ureditev ribnika,
b) ureditev travnih površin in ureditev zeliščnega vrta z nasadi zelišč na območju nekdanjih vrtov s predstavitvijo ostankov vrtnega zidu,
c) organizacija in ureditev prvotnega vhoda v samostan,
d) ureditev novih parkirnih površin,
e) postavitev informacijskih tabel ob lokaciji nekdanje glažute, glažutarskem mlinu in platiški glažuti,
f) informacijsko-turistična centra,
g) organiziranje in ureditev ceste po severnem pobočju in ceste skozi dolino,
h) ureditev peš poti,
i) postavitev info tabel,
j) ureditev deponije lesa,
k) ureditev in poenotenje ograj ob cestah in na mostovih ob prečkanju potoka Žičnica,
l) ohranitev ali prestavitev spomenika NOB na križišču pri Gastužu,
m) ohranitev kulturne in naselbinske dediščine ter naravne dediščine.
Z UN so predvideni naslednji posegi na obstoječih objektih:
1. Preureditev objektov Bercetove žage v gostinski lokal, prodajalno in info center.
2. Preureditev objekta Gastuž v gostinski lokal, prodajalno in začasni info center, ki bo po ureditvi info centra v Žički kartuziji ukinjen.
3. Ureditev območja Žičke kartuzije skladno z bodočim programom. Program v območju Žičke kartuzije mora biti usklajen z izhodišči varstva kulturne dediščine ter obsega predvsem dejavnosti javnega pomena kot tudi komercialnih vsebin. Program je detajlneje opredeljen v 10. členu tega odloka.
4. Za objekt 6.1 – mrliška vežica na pokopališču v Špitaliču je predvidena nadomestna gradnja ob robu pokopališča ali v njegovi neposredni bližini.
5. Za objekt 20.2 – ruševine gospodarskega objekta ob Gastužu je predvidena možnost za vzpostavitev objekta – gradnjo objekta.
Z UN je opredeljena gradnja 3- do 4-stanovanjskih objektov na parc. št. 527/1 k.o. Tolsti vrh.

Za ureditve, ki so naštete v 8. členu tega odloka, veljajo naslednji pogoji:
a) Ureditev ribnika
Odstraniti je treba ribogojnico, območje ustrezno zazeleniti in urediti v čim bolj naravno stanje. Prvi in drugi ribnik, ki sta že močno zamočvirjena in so s tem ustvarjeni posebni biotopi zamočvirjenih travnikov, se v tej obliki ohranjata, dolgoročno pa je dovoljena ureditev tudi teh dveh ribnikov. Ponovno se vzpostavi in uredi tretji ribnik, “Župnik”, in sicer na podlagi predhodnih arheoloških raziskav, ki bodo osnova za pripravo projekta nove ureditve ribnika.
b) Ureditev travnih površin na območju nekdanjih vrtov s predstavitvijo ostankov vrtnega zidu
Na območju nekdanjih vrtov se prezentira vrtni zid in uredijo zeliščni vrtovi z nasadi zelišč ter travne površine, ki lahko služijo tudi kot prireditveni prostor. Zeliščni vrt se lahko uredi v bližini kartuzije.
c) Organizacija in ureditev nekdanjega vhoda v samostan
Na območju Žičkega samostana se vzpostavi prvotni vstop v samostan, in sicer na podlagi predhodnih arheoloških raziskav.
d) Ureditev novih parkirnih površin
V dolini so načrtovane nove parkirne površine. Parkirišča morajo biti urejena na mestih, ki so tudi sicer zanimiva za obiskovalce in kjer se zaradi načrtovanega programa predvideva večja ferkvenca obiskovanja:
– prvo parkirišče je opredeljeno ob Bercetovi žagi. Parkirišče je manjše in obsega do 30 parkirnih mest (okrog 600m2),
– drugo parkirišče je možno urediti na lokaciji, ki je predlagana za deponijo lesa, jugozahodno od Bercetove žage; predvidena je ureditev parkirnih površin (80m x 30m), kar zagotavlja do 4 parkirna mesta za avtobuse ter od 80 do 100 parkirnih mest za osebne avtomobile. Možna je dvojna raba lokacije: pozimi deponija lesa, drugače utrjen parkirni prostor,
– tretje parkirišče je na zahodni strani doline pred vstopom v dolino, in sicer na travniku na nasprotni strani Lorgerjevega mlina; predvidena je ureditev do 60 parkirnih mest (okrog 1.100m2),
– četrto parkirišče je na uravnavi tik za prvo serpentino na cesti v smeri proti Dramljam in obsega do 36 parkirnih mest (okrog 650m2). Uporaba tega parkirišča bo namenjena predvsem obiskovalcem Gastuža, zato bo urejen peš dostop do objekta Gastuž,
– peto parkirišče je predvideno v dolini zahodno od Gastuža, kjer je možno urediti do 60 parkirnih mest,
– v primeru večjih prireditev na območju kartuzije in potrebnih dovozov večjega števila obiskovalcev je potrebno organizirati sistem “pripelji – odpelji”. Avtobusi bodo v tem primeru parkirani na parkirišču ob Bercetovi žagi.
Razmestitev parkirišč v dolini, skupaj z organiziranimi peš potmi, mora omogočati dostopnost vseh območij tudi v primeru zasedenosti enega izmed parkirišč.
Parkirišča morajo biti izvedena tako, da se bo preprečeno onesnaževanje podtalja. Ob parkiriščih je potrebno urediti zazelenitev – zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami na način, da se ohranjajo značilne vedute v prostoru. Parkirišča morajo biti obsajena tako, da bodo čimbolj zakrita pred pogledi.
e) Postavitev informacijskih tabel ob lokaciji nekdanje glažute in glažutarskem mlinu in platiške glažute
Na mestih nekdanjih zanimivih območij in objektov je opredeljena postavitev tabel s kratkimi zgodovinskimi opisi dejavnosti. Table morajo biti manjših dimenzij ter oblikovane v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Postavitev vsebinsko celovitejših informacijskih tabel je predvidena na nekaterih parkiriščih in ob Žički kartuziji.
f) Informacijsko-turistični center
Glavna informacijsko turistična pisarna je predvidena v objektu Žičke kartuzije, do ureditve le-te pa v objektu Gastuž, manjša pa v objektu Bercetove žage. V objektu Gastuž in Bercetove žage (stanovanjskega objekta) je poleg informacijskega centra predvidena tudi gostinska ponudba z manjšo trgovino s spominki in ostalim turistično informativnim gradivom.
g) Organiziranje in ureditev ceste po severnem pobočju in ceste skozi dolino
Glavna cesta Žiče–Dramlje skozi dolino bo urejena in asfaltirana, ob njej pa bo urejen neasfaltiran hodnik za pešce, z namenom peš dostopnosti med spodnjim in zgornjim delom doline. Lokalna cesta v smeri proti Črešnjicam bo rekonstruirana predvsem ob objektu Gastuž, kjer je predvideno znižanje nivelete ceste min. za 0,5m.
Poleg glavne ceste bo za prevoznost z avtomobili urejena cesta, ki poteka po severni strani pobočja, ki omejuje dolino sv. Janeza na južni strani, kar bo omogočilo krožni ogled doline. Urediti je potrebno ustrezne razširitve ceste za prevoznost od domačije Hudin do dna doline (do razcepa pri Zorku).
h) Ureditev peš sprehajalnih poti
Predvidena je ponovna vzpostavitev stare peš povezave proti pristavi Kumno in območju nekdanjega ribnika. Urejena bo markirana steza, ki mora v največji meri potekati po obstoječih stezah v gozdu, v nadaljevanju pa je predvidena priključitev na pot pod domačijo Štrekel.
Povezava med Bercetovo žago in kartuzijo poteka za zahtevnejše obiskovalce po gozdnih poteh proti domačiji Florjan in nato mimo Kebliča v dolino. Pred priključitvijo na glavno cesto v dolini se ob gozdnem robu usmeri ob domnevnem poteku vrtnega zidu proti kartuziji.
Od Bercetove žage je dostop tudi v smeri proti Špitaliču, in sicer mimo parkirišča po obstoječi poti na travniku.
Predvidena je vzpostavitev poti ob rekonstruiranem ribniku, kjer so predvidena tudi mesta za postavitev klopi. Pot ne sme biti tlakovana ampak je le utrjena.
Predvidena je ureditev poti od parkirišča pri Lorgerjevem mlinu do kartuzije ter od parkirišča nad Gastužem do mosta pred objektom Gastuž.
Uredi se lahko tudi peš pot ob potoku Žičnica od mlina pri kartuziji do njenega izvira.
i) Postavitev info tabel
Informacijske table so razdeljene glede na namen predstavitve na informacijske, označevalne in opozorilne (prepoved odmetavanja odpadkov, prepoved kurjenja v naravi) in usmerjevalne table.
Označevalne table morajo biti manjših velikosti. Na njih bodo pojasnjevalni teksti glede lokacije kulturne zanimivosti. Usmerjevalne table bodo namenjene orientaciji v prostoru. Info table smejo biti postavljene le na mestih, kjer je postavitev smiselna. Ostale zanimive lokalitete bodo obiskovalcem predstavljene na osnovni info tabli. Lokacija in oblika info tabel morata biti usklajeni s pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
j) Deponija lesa
Za preprečitev erozije je potrebno, v dogovoru z Zavodom za gozdove RS, OE Celje in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, določene vlake za spravilo lesa v dolinskem delu primerno urediti ali preurediti v gozdne ceste ter organizirati deponiranje lesa v gozdu. Vlake je potrebno ustrezno urediti z odvodnjavanjem in ureditvijo odkopnih brežin in jih čim bolj prilagoditi terenu. Za skladiščenje lesa v zimskem času je namenjen prostor na uravnavi pred prvo teraso pri Bercetovi žagi.
V primeru, da se na mestu, ki je predviden za deponijo lesa, uredi parkirni prostor kot, je potrebno določiti novo lokacijo za deponijo lesa, skupaj z Zavodom za gozdove RS, OE Celje in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
k) Ureditev in poenotenje ograj na mostovih ob prečkanju Žičnice
Na mestih prečkanja ceste in potoka Žičnice je potrebno poenotiti oblikovanje ograj na mostovih. Ograje morajo biti lesene v tradicionalnih oblikah.
l) Ohranitev spominskega znamenja na križišču pri Gastužu
Obstoječ spomenik borcem Bračičeve brigade in narodnemu heroju na razcepu pri Gastužu mora biti ohranjen; dovoljena je prestavitev spomenika za okrog 50m proti zahodu pod obstoječ gozdni rob. Nova lokacija mora biti določena v dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ter skrbnikom spomenika Območnega odbora Zveze borcev Slovenije in Odbora borcev XIV. divizije; pri določitvi lokacije je potrebno upoštevati tozadevno zakonodajo in predpise.
m) Ohranitev kulturne in naselbinske dediščine
Vsi posegi znotraj območja UN morajo biti načrtovani in izvedeni skladno s pogoji in v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

Za posege na objektih ter namembnosti v njih veljajo naslednji pogoji:

Pri lokaciji in oblikovanju predvidenih stanovanjskih hiš na delu parc. št. 527/1 k.o. Tolsti vrh je potrebno pripraviti skupno lokacijsko dokumentacijo ter projektno dokumentacijo po predhodnih pogojih in v soglasju pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pri ureditvah zelenih površin je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
V območju ureditvenega načrta se nahajajo dokaj obsežne gozdne površine, ki se mestoma prepletajo s travniško pašnimi površinami. Vse ureditve, ki se v prostoru pojavljajo, morajo slediti čim bolj naravnemu videzu v krajini. Nove zazelenitve ob parkiriščih je potrebno izvesti z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, v povezavi z okoliško vegetacijo. Sprehajalne poti morajo biti čim bolj prilagojene obstoječemu prostoru in ne smejo biti tlakovane. Na mestih naravnih razširitev, oziroma kjer prostor omogoča je dovoljeno postaviti klopi in tam, kjer je omogočena dostopnost (praznjenje košev), koše za smeti.

Po dolini poteka regionalna cesta Žiče–Dole R 345, ki je že delno modernizirana. Zaradi neustreznih elementov je predvidena rekonstrukcija na celotnem potezu v širini 4 m z obojestransko bankino 0,50 m.
Za goste je predvidena izgradnja parkirišč, kar je opredeljeno v d) odstavku 9. člena tega odloka.
Panoramska cesta na južnem delu območja bo delno rekonstruirana v makadamu s čim manjšim posegom v okolje.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati srednjeročni in dolgoročni plan razvoja avtomobilskih cest ter regionalnih cest v Sloveniji (Uradni list RS, št. 22/89 in 31/89).

Na obravnavanem območju ni zgrajene kanalizacije. Zaradi posebnega režima varovanja pitne vode je potrebno izgraditi kanalizacijo za celotno območje. Kanalizacijo je potrebno načrtovati v ločenem sistemu. Za zbirni kanal je opredeljen koridor širine 4 m med strugo Žičnice in cesto. Objekte je potrebno priključevati preko revizijskih jaškov.
Sanitarne odpadne vode je potrebno voditi preko vodotesne pretočne greznice v zbirni kanal. V kanalizacijo se ne smejo voditi odplake iz gnojnih jam. Sanitarne odpadne vode morajo ustrezati normativom za izpust v kanalizacijo, v nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti predčiščenje.
Padavinske in odpadne vode iz povoznih površin se zbirajo preko peskolovov in lovilcev olj v javno kanalizacijo. Meteorne vode iz strešin je potrebno voditi preko peskolovov v Žičnico preko enega izpusta.
Za celotno kanalizacijo je potrebno izdelati PGD, PZI dokumentacijo. Za vse onesnaževalce, ki bi pred gradnjo javne kanalizacije obremenjevali z odpadno vodo potok Žičnico, se v predhodnem obdobju zahteva izgradnja manjših čistilnih naprav (gostinstvo, kmečki turizem).

Za obstoječ lokalni vodovod z lastnim vodnim zajetjem je potrebna dograditev povezave s sistemom vodovoda Slovenske Konjice. Obvezno je potrebno uporabiti cevi Duktil DN 150. Koridor za predviden vodovod je opredeljen ob cesti Žiče–Dramlje. Po izgradnji preide vodovod v upravljanja JKP Slovenske Konjice.
Vodovodne priključke je potrebno izvesti izven objektov s tipskimi vodomernimi jaški v zelenici. Stanovanjski in poslovni del objekta morata imeti ločen vodomer, za katerega določi lokacijo in izvede priključek upravljalec objekta.
Križanja vodovoda s cesto je potrebno izvesti v zaščitni cevi ABC DN 400, ki mora biti obbetonirana.
Za zagotovitev požarne varnosti je potrebno dodatno zgraditi hidrante na obstoječem in na predvidenem vodovodu. Za vse vodovode je potrebno izdelati PGD, PZI dokumentacijo v dogovoru z JKP Slovenske Konjice.

Na območju potekajo:
– VN DV 400 KV Mihovce – Podlog (D-428) obstoječe,
– VN DV 400 KV Mihovce – Podlog (D-412) zasnova po letu 2000,
– VN 20 KV (prestavljeno),
– NN elektro kabel.
Stanovanjsko gradnjo, otroški vrtec, osnovno šolo, trgovino osnovne preskrbe, trgovino s kmetijskimi pripomočki, odkupno postajo, nekatere storitvene dejavnosti, dvorano, športno igrišče, gasilski dom bo možno napajati iz obstoječe transformatorske postaje Špitalič 2, če nova priključna moč ne bo večja od razpoložljive v transformatorski postaji. Za nekatere obstoječe in predvidene objekte bo potrebno izgraditi novi nizkonapetostni razvod s priključki.
V primeru, da bo priključna moč večja od razpoložljive v TP, bo potrebno rekonstruirati transformatorsko postajo Špitalič 2 na ustrezno večjo moč.

Ob cesti R 345 poteka obstoječi zemeljski TT kabel. Na vzhodnem delu (nad Špitaličem) poteka odcep z nadzemnim TT kablom. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe omrežje.

Pri vseh načrtovanjih je potrebno upoštevati ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaženje vodotokov. Upoštevati je potrebno določila odlokov o varstvenih območjih pitne vode za potrebe občine Slovenske Konjice.
Pri načrtovanju in izbiri ustreznega načina čiščenja je potrebno iskati enotno rešitev za celotno obravnavano območje.
Za prenovo ribnika je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo.
Morebitni vtoki padavinskih vod morajo biti pravilno situativno in višinsko izvedeni ter protierozijsko zavarovani.
Struga Žičnice je večinoma v naravnem stanju. V bližnji prihodnosti niso načrtovani posegi širšega pomena, po potrebi bodo sanirane eventualne zajede, ki bi ogrožale cesto ali objekte.

Komunalne odpadke je potrebno zbirati selektivno, v namenskih smetnjakih in kontejnerjih pri posameznih zgradbah. Prostori za smetnjake morajo biti zgrajeni s takimi materiali da bo možno dobro čiščenje tlaka. Odjemna mesta za smetnjake morajo biti ob prometnici, oziroma ob uvozih v posamezna dvorišča. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno v skladu z veljavnimi sanitarnimi predpisi in z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Na javnih mestih, predvsem pri objektih javnega značaja, je potrebno namestiti zadostno število košev za smeti.

Za vse komunalne vode je potrebno izdelati PGD, PZI tehnično dokumentacijo.

Inventarizacija naravne in kulturne dediščine je opredeljena v elaboratu Konservatorska izhodišča za ureditveni načrt doline Žičnice od Špitaliča do Žičke kartuzije v Starih Slemenih, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje v oktobru 1996.

Za vse posege znotraj območja UN je potrebno pridobiti k projektni dokumentaciji smernice in soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Izvajanje posegov mora nadzirati tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.

Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred vsemi posegi v prostor, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic.

Dejavnosti v objektih v območju UN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaženosti zraka, kar mora biti opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.

Ureditveno območje UN se opredeljuje v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), za katero so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60 dBA (od 6. do 22. ure).
Dodatni protihrupni ukrepi znotraj ureditvenega območja so predvideni le kot zasaditev grmovnic v pasu proti obstoječim stanovanjskim hišam ter v pasu proti cestam, ki naj delujejo za ublažitev hrupa.
Skladno z določili 12. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 28/86) oziroma 13. člena odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), je potrebno ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov, kjer bi utegnil nastajati prekomerni hrup, opraviti meritve hrupa pri najbližjem stanovanjskem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano in bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).

Dejavnosti, ki bodo na območju UN, smejo biti samo takšne, da morebitne odpadne vode ne bodo vsebovale težkih kovin in drugih snovi, ki bi škodile delovanju čistilne naprave. Za vse dejavnosti, kjer bodo odpadne vode, mora dati soglasje k lokaciji tudi upravljalec kanalizacijskega omrežja in bodoče ČN.
Meteorne vode, onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, je treba pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in usedalnikih, kar je potrebno upoštevati predvsem na predelih parkirišč in drugje.
Ureditveno območje je skoraj v celoti v varovalnih pasovih vodnega vira Cimerman (Strokovne podlage: Strokovne hidrogeološke podlage za zaščito vodnega vira Cimerman v dolini Žičnice / GEO – HIDRO d.o.o., št. proj. K-II-30d/c-51 z datumom 9. 9. 1997); pri posegih v prostor je potrebno upoštevati pogoje, ki veljajo za posamezne varstvene pasove.

K vsem objektom je potrebno zagotoviti dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost ipd.).
Požarno vodo je potrebno zagotavljati z izgradnjo hidrantnega omrežja, kjer je to smiselno, oziroma je možno zagotoviti požarno vodo iz potoka Žičnica.
Za posamezne nove dejavnosti v objektih, ki so dovoljene s tem UN, je na osnovi izračuna požarne povečane obremenitve, pri projektiranju potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje začetnega požara.

Geotehnične pogoje za rekonstrukcije posameznih objektov in izvedbo drugih ureditev v ureditvenem območju UN mora pridobiti investitor pred izdajo dovoljenja za gradnjo oziroma za poseg v prostor.

Za etapnost izvajanja posegov v prostor na območju UN veljajo naslednji splošni pogoji:
– načeloma velja, da je pred izvedbo posegov obvezna izvedba komunalne infrastrukturne mreže za normalno funkcioniranje območja,
– etapnost priprave in ureditve zemljišč za nameravane posege znotraj območja UN, bo določena v skladu z investicijskimi programi investitorjev ter v skladu z načeli urejanja območja,
– do pričetka posegov ostaja namembnost površin nespremenjena, s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z UN.

Investitorji morajo pri izvajanju posegov v prostor v ureditvenem območju UN, pri gradnji in uporabi objektov, naprav in izrabi zemljišč upoštevati:
– določbe dovoljenja za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka,
– ne smejo spreminjati namembnosti površin in objektov, kot so določene s tem odlokom.
Za komunalno opremo zemljišč so odgovorni investitorji posameznih objektov v območju UN, Občina Slovenske Konjice in Krajevna skupnost Špitalič.

Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s tem odlokom. Do pričetka predvidenih posegov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.

Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka.
Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
1. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Špitalič (Uradni list RS, št. 19/96), in sicer za ureditveno območje z oznako 4 (parcele št. *28/1,/2,/3; *29/1,/2,/3; 198, 202/2, /3, /4, /5, /7, /10, /11; 203, 204, 205, 206/1,/2,/3; 208/1,/3 in 2087/3 del k.o. Slemene) in del ureditvenega območja z oznako 3 (k.o. Tolsti vrh: parcele št. *36/1,/2; *118, 513/6del, 513/7, 514/1, /2, /3, /4; 515, 516/1, 524/2, 524/3 del, 527/1 del, 527/2, 528/1, /2; 732del; k.o. Slemene: parcele št. *139, *164, 213/2, 214/2,/5 in 1087/6 del.)
2.1 odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/87) in
2.2 Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 2/94) za vse druge parcele, ki so znotraj meje ureditvenega območja UN, kot je opredeljena v 5. členu tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Slovenske Konjice in na Upravni enoti Slovenske Konjice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.