Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-B)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. oktobra 1999 in o njem ponovno odločal na seji 26. oktobra 1999.
Št. 001-22-149/99
Ljubljana, dne 27. oktobra 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA (ZRTVS-B)
1. člen
V zakonu o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 29/94 – popr., 73/94 – odl. US) se v 1. členu za besedama “javni zavod“ doda besedilo: “posebnega kulturnega in nacionalnega pomena“.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je Republika Slovenija.“
2. člen
V 3. členu se v četrtem odstavku za besedo “program“ črta pika in doda besedilo: “v skladu z zakonom“.
3. člen
V 14. členu se v prvem odstavku prva alinea spremeni tako, da se glasi:
“- iz plačil prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (v nadaljnjem besedilu: prispevek);“.
V celotnem besedilu zakona se na vseh mestih beseda “naročnina“ nadomesti z besedo “prispevek“ v ustreznih sklonih.
4. člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
“15. člen
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa Radiotelevizije Slovenija, mora Radioteleviziji Slovenija plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.
Na območju, kjer se zaradi racionalnosti uporabe frekvenčnega prostora in finančnih sredstev ali iz drugih utemeljenih razlogov opusti pokrivanje območja s prizemeljskimi omrežji in je zagotovljeno sprejemanje le preko satelita oziroma preko kabelske mreže, so imetniki sprejemnikov zavezanci za plačevanje prispevka pod pogojem, da jim Radiotelevizija Slovenija z začasno oprostitvijo ali zmanjšanjem prispevka ali na drug ustrezen način prispeva najmanj tretjino dodatnih stroškov za nabavo opreme za sprejemanje programov po satelitu oziroma po kabelskem omrežju.
Višina prispevka se določa z zakonom. Vlada lahko na predlog Sveta Radiotelevizije Slovenija višino prispevkov spremeni glede na porast življenjskih stroškov. Vlada lahko izjemoma spremeni višino prispevka do 20% zaradi izpada drugih prihodkov ali morebitnega presežka prihodkov nad odhodki, vendar največ za 1 leto.
Šteje se, da ima radijski ali televizijski sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
Kdor pridobi sprejemnik po tem, ko je podal izjavo iz prejšnjega odstavka, mora v 30 dneh sprejemnik prijaviti Radioteleviziji Slovenija, spremembo naslova oziroma sedeža pa sporočiti najpozneje v 15 dneh po spremembi.
Predno RTV Slovenija od odjemalca oziroma plačnika električne energije, ki doslej ni bil plačnik RTV naročnine, zahteva plačilo prispevka na podlagi tega zakona, mu mora omogočiti, da poda izjavo o smislu četrtega odstavka tega člena.“
5. člen
Za 15. členom se doda novi 15.a in 15.b člen, ki se glasita:
“15.a člen
Mesečni prispevek se plačuje Radioteleviziji Slovenija v naslednji višini:
1. Za zasebno rabo:
a) Zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani svoje družine 2.171 tolarjev.
b) Če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov plačuje 642 tolarjev.
c) Prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe in posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost.
2. Za javno rabo:
a) Pravne osebe in posamezniki, ki opravljajo samostojno dejavnost, in ki imajo televizijske in radijske sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 6.144 tolarjev, v primeru več takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30%.
b) Če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, znaša pavšalni mesečni prispevek 2.303 tolarje.
c) Hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov v hotelskih sobah pavšalni mesečni prispevek v znesku 9.217 tolarjev, za vsak nadaljnji TV sprejemnik pa 457 tolarjev.
Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60% zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50% mesečnega zneska prispevka za te mesece.
Plačila prispevka so oproščene naslednje skupine zavezancev:
– invalidi s 100% telesno okvaro,
– invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč,
– osebam, ki so trajno izgubile sluh,
– ustanove za varstvo otrok, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske delavnice – za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma bolnikov,
– diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti.
Zavezanci, navedeni v prvih treh alineah prejšnjega odstavka, lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
15.b člen
Za Radiotelevizijo Slovenija veljajo določbe zakona o javnih financah enako kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.“
6. člen
Doda se novo III.a poglavje z naslovom “Evidenca zavezancev za plačilo prispevka“ z novimi 15.c, 15.č, 15.d, 15.e, 15.f, 15.g, 15.h in 15.i členi, ki se glasijo:
“15.c člen
S tem poglavjem se določajo zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih Radiotelevizija Slovenija obdeluje za potrebe obračuna in izterjave prispevka.
15.č člen
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v evidencah se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99), če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.
Radiotelevizija Slovenija ima pravico do uradnih podatkov pravnih oseb, ki so potrebni za obračun prispevka.
Upravljalci zbirk osebnih podatkov so dolžni posredovati osebne podatke brezplačno.
15.d člen
Upravljalec evidenc, določenih s tem zakonom, je Radiotelevizija Slovenija. Radiotelevizija Slovenija lahko uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in izterjave prispevka.
15.e člen
Radiotelevizija Slovenija zbira osebne podatke neposredno od zavezancev, ki so zakonsko zahtevane podatke dolžni dajati. Podatke o imenu in priimku fizične osebe oziroma nazivu pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika ter o njihovem naslovu pa tudi od distributerjev električne energije ter od kabelskih distributerjev in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije.
Kadar upravljalec zbira podatke na način iz drugega stavka prejšnjega odstavka, o tem ni dolžan obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
15.f člen
Za izvrševanje nalog obračuna prispevka Radiotelevizija Slovenija vodi in vzdržuje:
– evidenco zavezancev s televizijskimi sprejemniki,
– evidenco zavezancev z radijskimi sprejemniki,
– evidenco neplačnikov.
15.g člen
Evidence iz prejšnjega člena v delu, ki se nanaša na fizične osebe, vsebujejo naslednje podatke:
– ime, priimek in naslov (ulica, kraj, hišna številka itd.),
– rojstne podatke,
– EMŠO,
– davčno številko,
– zaposlitev,
– znesek neporavnanega prispevka,
– znesek poravnanega prispevka,
– datum vnosa podatkov,
– označbo sprejemnika.
Evidenca pravnih oseb oziroma samostojnih podjetnikov posameznikov pa vsebuje naslednje podatke:
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika posameznika,
– naslov,
– žiro račun,
– davčno številko,
– znesek neporavnanega prispevka,
– znesek poravnanega prispevka,
– datum vnosa podatkov,
– označbo sprejemnika.
15.h člen
Podatki o zaposlitvi se zbirajo iz evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
EMŠO, rojstni podatki in podatki o naslovu se zbirajo iz evidenc pristojnih upravnih enot oziroma iz evidenc upravljalca centralnega registra prebivalstva.
Vse podatke, navedene v prejšnjem členu Radiotelevizija Slovenija lahko zbira tudi iz evidenc Davčne uprave Republike Slovenije.
15.i člen
Glede obračunavanja in plačevanja prispevka, zamudnih obresti, prisilne izterjave in drugih vprašanj postopka se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odl. US, 82/98 in 91/98).“
7. člen
V 18. členu se v prvem odstavku tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
“- predlaga vladi spremembo višine prispevka;“.
V prvem odstavku se v šesti alinei za besedo “sprejemnikov“ doda podpičje in besedilo do konca alinee nadomesti z besedilom “način plačevanja prispevkov za sprejemnike;“.
Tretji odstavek se črta.
8. člen
V 20. členu se v petem odstavku se besedilo “soglasju predstavništva zaposlenih v uredništvu,“ nadomesti z besedilom “mnenju predstavništva programskih delavcev v uredništvu,“.
9. člen
V 27. členu se za drugim odstavkom dodajo novi odstavki, ki se glasijo:
“Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki pridobi radijski oziroma televizijski sprejemnik po tem, ko je podal izjavo iz četrtega odstavka 15. člena, pa sprejemnika v zakonskem roku ne prijavi.
Če stori prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 10.000 do 250.000 tolarjev.
Če stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ima radijski oziroma televizijski sprejemnik in je podal neresnično izjavo iz četrtega odstavka 15. člena.
Če stori prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100.000 do 5,000.000 tolarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev.
Če stori prekršek iz šestega odstavka tega člena posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo od 500.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost kabelske distribucije, če pooblaščeni osebi Radiotelevizije Slovenija ne posreduje podatkov, navedenih v 15.e členu; njena odgovorna oseba se kaznuje z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost kabelske distribucije, če pooblaščeni osebi Radiotelevizija Slovenija ne posreduje podatkov, navedenih v 15.e členu.“
10. člen
Ob prvi spremembi višine prispevka glede na porast življenjskih stroškov se lahko upošteva porast življenjskih stroškov od zadnje določitve naročnine s sklepom o soglasju k višini RTV naročnine (Uradni list RS, št. 2/99).
11. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 2. točka prvega odstavka 378. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89, 45/89 in 57/89).
12. člen
Statut Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (Uradni list RS, št. 66/95) in pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV – naročnine (Uradni list RS, št. 39/97) je potrebno uskladiti z določbami tega zakona najkasneje v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi.
13. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 010-01/90-4/81
Ljubljana, dne 26. oktobra 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.
