Na podlagi 8.c in 30. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96 in št. 45/99) izdaja minister za okolje in prostor

(1) Ta pravilnik določa zahteve za projektiranje stanovanjskih objektov, poslovnih objektov in objektov družbenega standarda (v nadaljevanju: objekti), ki morajo biti izpolnjene, da se funkcionalno oviranim osebam omogočijo samostojen in varen dostop do objekta, vstop v objekt ter dostop in uporaba vseh tistih prostorov v objektu, ki so namenjeni javni rabi.
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi pri projektiranju rekonstrukcij že zgrajenih objektov oziroma prenovi starih mestnih jeder, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine.

(1) Če so za določen objekt z drugim predpisom določene posamezne zahteve za projektiranje brez grajenih ovir, velja zanj ta pravilnik glede preostalih zahtev, ki so urejene s tem pravilnikom.
(2) Ta pravilnik velja tudi za projektiranje skupnih prostorov v stanovanjskih stavbah in tistih stanovanj v njih, ki so namenjena za bivanje funkcionalno oviranih oseb.

(1) Objekti morajo biti projektirani tako, da omogočajo dostop in uporabo vsem ljudem ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti.
(2) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati zahteve slovenskega nacionalnega standarda:
SIST ISO/TR 9527 – Gradnja poslopij, Potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru – Vodila za projektiranje, razen če ni s tem pravilnikom posamezno vprašanje urejeno drugače.

(1) Dostop do objekta mora biti varen in projektiran brez ovir ter označen tako, da omogoča enostavno orientacijo v prostoru.
(2) Dostopna pot mora omogočati varen in neoviran dostop do objekta z vsake površine, ki pripada objektu, vključno s parkiriščem. Imeti mora utrjeno površino, biti mora dovolj široka, da se na njej lahko uporablja invalidski voziček, in posebej označena. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic tudi položna klančina ali mehanska dvižna naprava. Stopnice in klančine morajo biti opremljene z ročaji. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.

(1) Dostopne poti do objektov za promet in komunikacije (avtobusne in železniške postaje ter postajališča javnega prometa, letališke in pristaniške zgradbe za potnike, postaje nihalnih kabinskih žičnic in pošte) morajo biti v skladu z določbami drugega odstavka prejšnjega člena povezane tudi z javnimi površinami.
(2) V objektih iz prejšnjega odstavka se morajo vse storitve, povezane s sporazumevanjem s strankami oziroma njihovim obveščanjem, opravljati tako, da lahko informacije sprejemajo tudi osebe z okvaro sluha in vida.
(3) Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobljeni na nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene. V naseljih morajo biti semaforizirana križišča glavnih mestnih cest z glavnimi in zbirnimi mestnimi cestami ter križišča zbirnih mestnih cest med seboj opremljena z zvočno signalizacijo za slepe in slabovidne.

Parkirne hiše, skupinske garaže in parkirišča, ki pripadajo objektom, morajo imeti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo biti ustrezno označena, omogočati morajo manevriranje z invalidskim vozičkom in biti čim bliže objektu, ki mu pripadajo.

Vhod v objekt mora omogočati vstop osebam na invalidskih vozičkih in spremljevalcem.

Vsak objekt mora biti projektiran tako, da:
– se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po njem,
– elementi objekta ne pomenijo nevarnosti pri gibanju po objektu,
– je v vseh etažah funkcionalno oviranim osebam omogočen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi,
– so na vratih razločno vidne, dosegljive in uporabne kljuke,
– je omogočeno prižiganje luči z invalidskega vozička,
– je za funkcionalno ovirane osebe na voljo ustrezen in dostopen sanitarni prostor,
– je v dvoranah za prireditve z nepremičnimi vrstami sedežev določen tudi prostor za osebe na invalidskih vozičkih, do katerega je omogočen neoviran dostop, in
– ima urejen sistem komunikacijskih oznak za pomoč in orientacijo v stavbi osebam z okvaro sluha in vida, vključno z oznakami zasilnih izhodov in potmi evakuacije.

(1) V dvoranah in drugih objektih za prireditve z nepremičnimi vrstami sedežev morajo biti zagotovljeni prostori za obiskovalce na invalidskih vozičkih, najmanjših dimenzij 90 cm x 140 cm, in sicer:
– najmanj šest prostorov za invalidske vozičke ali 2% od števila sedežev v dvoranah in drugih objektih za prireditve z ne več kot 1000 sedeži,
– najmanj dvajset prostorov za invalidske vozičke ali 1% od števila sedežev v dvoranah in drugih objektih za prireditve z več kot 1000 sedeži.
(2) Če je v stavbi več dvoran, veljajo zahteve za število prostorov za invalidske vozičke za vsako dvorano posebej.

Gledališča, kinodvorane, dvorane za koncertne in druge kulturne prireditve ter konferenčne dvorane morajo biti opremljene z napravami, ki omogočajo dober sprejem zvoka tudi ljudem, ki uporabljajo slušne aparate.

(1) Notranje horizontalne in vertikalne komunikacije v objektih morajo biti jasno označene, dovolj široke in osvetljene. Stopnice, klančine in razlike v višinskih nivojih ali križanjih poti morajo biti opremljene tudi z ograjo ali z ročaji, ki zagotavljajo varnost.
(2) Če ima objekt dvigala, mora biti vsaj eno dvigalo takšno, da ga lahko uporablja oseba na invalidskem vozičku s spremljevalcem.

V stanovanjih, ki so namenjena bivanju funkcionalno oviranih oseb, morajo biti vsi prostori dovolj veliki, da omogočajo gibanje z invalidskim vozičkom in prilagoditev opreme, napeljav in naprav posebnim potrebam funkcionalno oviranih oseb.

(1) Prostori v objektih, namenjeni poslovanju s strankami, morajo biti opremljeni z najmanj enim pultom, okencem in drugo opremo, ki mora biti dosegljiva, tako da jo lahko samostojno uporabljajo osebe na invalidskih vozičkih.
(2) Če so postavljene javne telefonske govorilnice, mora biti vsaj ena prilagojena in opremljena tako, da jo lahko uporabljajo osebe na invalidskem vozičku in nemoteno telefonirajo naglušne osebe.

Hoteli in moteli, dijaški, študentski in samski domovi morajo imeti najmanj 3% sob, vendar najmanj eno, prilagojenih za potrebe funkcionalno oviranih oseb.

Pri projektiranju sob iz prejšnjega člena je treba upoštevati:
– da mora biti vhod dovolj širok, da omogoča vstop osebi na invalidskem vozičku s spremljevalcem,
– da mora biti soba tako velika, da omogoča prosto gibanje,
– da mora biti ob postelji dovolj velik prostor, ki omogoča manevriranje z invalidskim vozičkom,
– da mora biti v sklopu sobe dostopen sanitarni prostor, opremljen z oprijemali ter prilagojen za funkcionalno ovirane osebe, in
– da mora biti soba opremljena s klicno napravo, če je potrebna pomoč, ki omogoča nemoteno sporazumevanje tudi osebam z okvaro sluha in vida.

Športni objekti in igrišča v njihovi sestavi morajo biti projektirani tako, da omogočajo dostop do nivoja igrišč tudi funkcionalno oviranim osebam.

(1) Javna kopališča, igrišča in drugi prostori za šport in rekreacijo morajo imeti za preoblačenje vsaj eno kabino, ki mora biti projektirana tako, da:
– je omogočen dostop z invalidskim vozičkom,
– ima razločno vidne, dosegljive in uporabne kljuke na vratih ter sta omogočeni odpiranje in zapiranje kabine s posebnim ključem tudi z zunanje strani,
– so vrata dovolj široka za vstop z invalidskim vozičkom in s spremljevalcem,
– je kabina tako velika, da jo lahko uporablja oseba na invalidskem vozičku,
– je obešalnik za obleko dosegljiv z invalidskega vozička, in
– je opremljena s klicno napravo, če je potrebna pomoč.
(2) Če so v objektih iz prejšnjega odstavka tudi prhe, mora biti najmanj ena prilagojena in opremljena tako, da jo lahko uporablja oseba na invalidskem vozičku.

(1) V sklopu javnih oziroma skupinskih sanitarnih prostorov mora biti tudi enota, prilagojena in opremljena za potrebe funkcionalno oviranih oseb in označena z znakom za dostop.
(2) Restavracije, hoteli, moteli in bencinski servisi ob regionalnih in magistralnih cestah ter avtocestah morajo imeti vsaj eno stranišče za funkcionalno ovirane osebe.
(3) Površina sanitarnega prostora s straniščem in umivalnikom mora biti najmanj 3,50 m2, s tem da mora biti krajša stranica prostora dolga vsaj 1,60 m.
V prostoru morajo biti:
– sanitarna školjka in umivalnik, postavljena tako, da je med njima vsaj 80 cm prostora,
– sanitarna školjka, opremljena s konzolnim ali zidnim držalom za roke,
– konzolni umivalnik na višini 80-85 cm in odmaknjen od stranskega zidu vsaj 20 cm,
– nagibno ogledalo,
– obešalnik za obleko, dosegljiv z invalidskega vozička, in
– klicna naprava, če je potrebna pomoč.

Standard, naveden v drugem odstavku 3. člena tega pravilnika, se hrani in je na vpogled pri organu, pristojnem za izdajanje slovenskih nacionalnih standardov.

(1) Idejni projekti, projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekti za razpis, projekti za izvedbo in projekti izvedenih del, za katerih izdelavo so bile pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izdelajo po dosedanjih predpisih.
(2) Projekti za izvedbo, ki temeljijo na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, in projekti izvedenih del, ki temeljijo na projektu za izvedbo, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko izdelajo po dosedanjih predpisih, če se pogodbe o njihovi izdelavi sklenejo najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.