Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 20. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) in 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) sta Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 30. 9. 1999 in Občinski svet občine Šentjernej na seji dne 28. 10. 1999 sprejela

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98 in 21/99) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Novo mesto in Občine Šentjernej (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98 in 21/99 ), ki se nanašajo na:
– spremembo namenske rabe prostora:
– določitev nove namembnosti obstoječih gozdnih zemljišč za območje, za katero je izdelana programska zasnova za lokacijski načrt Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske in
– spremembo načinov urejanja prostora.

(1) V poglavju 6.4. Načini urejanja prostora se v preglednici predvidenih faz planskih aktivnosti po posameznih področjih v točki 1. Urejanje stavbnih zemljišč, podtočki 1.2. Oskrbne in storitvene dejavnosti doda nova alinea:
Leskovec Center za ravnanje z odpadki Dolenjske LN C, D
(2) V poglavju 6.6. Kartografski del in programske zasnove se doda besedilo:

p.     PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI
       NAČRT CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI
       DOLENJSKE, ki se glasi:

V območje urejanja so vključena vsa zemljišča, ki so že danes namenjena odlaganju odpadkov in nekatera nova. Večina območja se nahaja v Mestni občini Novo mesto, manjši del na severnem delu pa v Občini Šentjernej. Meja programske zasnove tako poteka po robu naslednjih parcel, začenši na skrajni južni strani in naprej v smeri urinega kazalca: 2296/2, 2296/5, 2296/8, 2296/11, 2296/14, 2296/22, 2297, nato seka parcelo 2530/2 in po zunanjem robu parcel 2530/1, 2560, 2553/2, 2560, 2547, 2545, 2623, 2622, 2621, 2618, 2616, 2615, nato po zunanjem robu parcele št. 3755/2 (cesta), nato seka parcelo št. 2598 in gozdno pot ter parcele 2597, 2593/2, 2591/3, do vogala parcele 2590/1, čez parcelo 2591/1, 2573/1, nato po robu parcele 2573/2, 2591/2, nato seka parceli 2587/2 in 2587/1, po robu parcele 2572/1, nato pa seka parcele: 2574/1, 2571, 2570, 2569, 2568/1, 2568/3, 2568/2, 2292/2, 2294/2, 2294/1 in cesto 3759/1, kjer se spet priključuje na rob parcele 2296/2.
Območje lokacijskega načrta obsega 24 ha zemljišč, od tega bo v končni fazi 11 ha namenjeno ureditvi deponijskega telesa.

Območje lokacijskega načrta se nameni obdelavi, predelavi in odlaganju komunalnih odpadkov in njim podobnim, navedenih v Prilogi 1 pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) razen nevarnih odpadkov iz Priloge 2 istega pravilnika, ki so ravno tako opredeljeni kot komunalni odpadki in njim podobni.
Bodoča ureditev območja predvideva sanacijo in zapiranje obstoječega južnega dela deponije ter razširitev odlagalnih površin severno od obstoječe deponije. Južni del območja Centra za ravnanje z odpadki je namenjen zapiranju in deloma dokončni deloma pa začasni sanaciji obstoječe deponije. Na tem območju se ohranja in obnovi obstoječa komunalna infrastruktura.
Severni del območja je namenjen ureditvi novih površin za odlaganje odpadkov in pripadajočih cest (dostopne poti) in komunalne infrastrukture (bazeni, bakla, odplinjevanje). Večino območja bo zavzemalo deponijsko telo, ki ga bodo obdajale dostopne in vzdrževalne poti. Osnovna dostopna pot bo urejena na vzhodni strani odlagališča, vzdrževalna pot pa bo potekala znotraj samega odlagališča po vodoravnih površinah delovnih berm.
Deponija se bo zapolnjevala v smeri od severa proti jugu, s čimer se bo nadaljevalo že začeto zapolnjevanje doline. V končni fazi bo prekrit tudi del območja obstoječe deponije, ki bo sicer začasno sanirana že v prvi fazi. Nasipavanje odpadkov bo potekalo z oblikovanjem delovnih etaž oziroma berm, končna sanacija posameznih delov območja pa vključuje oblikovanje zaobljenega reliefa z naravnim iztekom v raščeni teren in zatravitve ter zasaditve z gozdno vegetacijo. Končna višina preoblikovanega terena ne bo presegala kote 290 m nm.
Na območju lokacijskega načrta bodo potrebne rekonstrukcije obstoječih oziroma novogradnje spremljajočih objektov ter ureditev, kot so objekti kontrole vstopa in tretman bioloških odpadkov, objekti servisa tehnološke opreme in laboratoriji za kontrolo, kompostarna, objekt za sortiranje odpadkov, objekt za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, garažno-skladiščni objekt, laboratorij, zaščitna ograja in vhod na deponijo in končna ureditev ter zasaditev odlagalnih površin zapolnjenih delov deponije. Poleg teh objektov bodo urejeni oziroma zgrajeni še infrastrukturni objekti: servisna cesta ob vzhodnem boku deponije, sistem zajema izcednih vod z bazenom za dezinfekcijo vozil, sistem zajema zalednih vod, objekti zajema in sežiga deponijskega plina, objekti zaščite pred požarom, objekti energetske preskrbe, objekti in naprave za hidrometeorološki in ostali monitoring emisij in imisij ter interne komunikacije.
Območje lokacijskega načrta se deli na območje izključne rabe (površine znotraj ograje), kjer so predvideni vsi posegi, za katere ta lokacijski načrt določa pogoje, in območje omejene rabe (med ograjo deponije in mejo območja lokacijskega načrta), kjer se zaradi ožjega vplivnega območja deponije in vidnega stika ohranja primarna raba prostora in ni dovoljeno krčenje gozdnih površin. Območja izključne in omejene rabe so prikazana v grafični prilogi.

A) KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Vodovodno omrežje
Za potrebe preskrbe z vodo objektov deponije, pri tem je mišljena sanitarna in pitna voda, se bo izvedel priključek na javni vodovod, ki je zgrajen do vasi Leskovec. Za požarno vodo, za gašenje deponijskih požarov, pa se bo uporabljala voda iz predvidenega zadrževalnika deponijske vode (sedanji bazeni za izcedne vode in bodoča medfazna retenzija za padavinske vode) »bazen za požarno vodo«.
Energetska infrastruktura
Za zagotavljanje vseh nastalih potreb po električni energiji zadostuje sedanji dovodni sistem.
V kolikor pa bo na lokaciji zgrajena zahtevnejša tehnologija za gospodarjenje z odpadki pa bo potrebno zgraditi tipsko transformatorsko postajo moči 50 kVA z možnostjo razširitve na 260 kVA. Točna opredelitev moči je odvisna od konkretne tehnologije ločevanja odpadkov.
Telefon
Deponija bo imela telefonski priključek na javno omrežje. V prvi fazi obratovanja pa se lahko uporablja tudi radiozveza. Na odlagališču bo potrebna centrala za telefon s 4 telefoni.
Meteorna in fekalna kanalizacija
Meteorna kanalizacija platoja in strešin na delih, kjer ni mogoča kontaminacija z odpadki, bo speljana direktno v odprt odvodnik (potok). Meteorna kanalizacija z začasnih in stalnih dovoznih cest, katera je potencialno onesnažena, bo speljana v sistem izcednih vod ter tretirana kot izcedna voda. Fekalna kanalizacija bo speljana v lokalne vodotesne greznice volumna 6 m3 in od tod se bodo fekalije vozile v čistilno napravo.
Kanalizacija izcednih vod
Izcedne vode iz deponijskega telesa se bodo zajemale s talno drenažo nad tesnilnim slojem (PEHD folija in mineralno tesnilo) ter po glavnem kolektorju prevajale v zbiralnik izcednih vod prostornine 238,86 m3 ---> 240 m3. Glavni kolektor izcednih vod bo položen v kontrolnem AB koridorju. Zaradi velike dolžine nedostopnega kanala za izcedne vode je potrebno omogočiti revizijo zbiralnika in priključkov drenaž posameznih sektorjev, zato je predvidena izgradnja revizijskega in kontrolnega hodnika v dnu deponije. V kolektor se priključujejo sektorske drenaže dolžine ca. 50 m.
Plinovodno omrežje
Zaradi zmanjšanja nevarnosti požarov, eksplozije in smradu se bo v deponijskem telesu zajemal deponijski plin z vertikalnimi “plinjaki” in horizontalnimi drenažami. Te instalacije se grade vzporedno z rastjo deponije oziroma polnjenja deponijskega telesa z odpadki.
Na površini se vsak plinjak veže v zbirni vod določene faze. Sesalni vodi se vodijo do kolektorja pri črpalno-sežigalnem agregatu.
B) PROMETNO OMREŽJE
Območje odlagališča je prometno povezano s cesto Novo mesto–Šentjernej. Vsi objekti znotraj deponije so medsebojno povezani s sistemom internih cest in platojev. Do živega dela bo speljana servisna pot po trasi sedanje ceste za izvoz izcednih vod z odcepi na živo polje. Dolžina servisne ceste je 862,17 m. Širina vozišča od km 0+0,0 do km1+421,0 je 5 m z obojestransko bankino širine 0,50, od km 0+421,00 do km 0+862,17 pa je vozišče širine 3 m z obojestranskimi bankinami širine 0,50 m. Po trasi obstoječega kolovoza z nekaterimi korekcijami bo izvedena servisna cesta za izgradnjo bazena izcednih vod in drenažnega sistema zalednih vod kot tudi za odvoz izcednih vod v komunalno čistilno napravo Novo mesto. Okoli deponije komunalnih odpadkov bo speljana servisna pot za vzdrževanje ograje deponije in brežin deponije tudi po njenem zaprtju. Cesta bo predstavljala tudi protipožarni pas. Ohrani se obstoječe parkirišče osebnih avtomobilov ob vhodu na deponijo.

Pri širitvi deponije in drugih ureditvah v okviru lokacijskega načrta bo treba zagotoviti, da bodo objekti, potrebni za normalno funkcioniranje Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, locirani na vidno neizpostavljenih točkah, poleg tega pa bodo blizu poti in komunalne infrastrukture. Zagotoviti je treba ustrezne gabarite objektov in obdelavo fasad, da bodo objekti čim manj vidni. Vsi obstoječi objekti se ohranijo in obnovijo, potrebnih pa bo še nekaj novogradenj. Tudi infrastrukturo, kot so sistem zajemanja in odvajanja izcednih in meteornih vod, sistem za odplinjevanje, ceste in poti, elektro omrežje in vodovod, bo treba izvesti tako, da bo čim bolj funkcionalna in prostorsko čim manj moteča in da se bo smiselno navezovala na obstoječe ureditve.
Vse rešitve (urbanistična, prometna, komunalna in ostale ureditve) morajo ob zagotavljanju ustrezne funkcionalnosti zagotavljati čim boljšo vključitev objekta v širši prostor – gozdnata severna pobočja Podgorja, ki so v vidnem stiku vinogradniškega območja Tolsti Vrh. Hkrati je treba zagotoviti kakovostno bivalno okolje v naselju Leskovec, kjer bo potekal transport tovornih vozil.
Ob sanaciji obstoječe deponije in razširitev deponije na severu bo treba zagotoviti skrbno oblikovanje reliefa sanirane obstoječe deponije in novega deponijskega telesa. Celotno deponijsko telo bo moralo biti oblikovano tako, da bo stabilno in se bo prilagajalo naklonom in smerem okoliškega reliefa. Potrebno bo zagotoviti, da se bo novo oblikovana deponija na stiku z raščenim terenom le-temu prilagajala z zaokrožitvijo stikov. Najvišja kota deponije ne bo smela presegati 290 m nm, saj bi bila sicer deponija preveč vidno izpostavljena, kar bo treba hkrati zagotavljati z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije z močnejšim koreninskim spletom. Sanacija obstoječe deponije in njena končna ureditev (oblikovanje reliefa in zasaditev) se mora izvajati sočasno z urejanjem nove deponije na severnem robu, saj je prav obstoječi del najbolj vizualno izpostavljen s Tolstega Vrha.
Ob razširitvi odlagališča bo potrebno upoštevati vse ukrepe za varovanje okolja pred prekomernimi emisijami in imisijami v zrak, tla in podtalje ter v vode. Ob tem je treba ohraniti sedanjo kvaliteto bivanja v okoliških vaseh, ki so v vplivnem območju Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske oziroma zagotoviti, da bodo vsi pričakovani vplivi na okolje ostali v okviru zakonskih določil.
V ta namen bodo potrebni ukrepi od ločenega zbiranja in obravnavanja padavinskih in izcednih vod pa do sistema za odplinjevanje, sprotnega zakrivanja deponije kot preventive proti širjenju glodalcev in insektov in vnaprej zastavljenega sistema monitoringa, ki bo sprotno preverjal funkcioniranje, ureditev in upoštevanje zakonskih predpisov.

Območje lokacijskega načrta sega v bližino Tolstega Vrha s cerkvijo sv. Roka na vrhu, ki je opredeljena kot objekt kulturne dediščine. Območje vidnega stika cerkve in okolice je obravnavano kot vplivno območje kulturnega spomenika, zato je potrebno v tem območju preprečevati vidni stik med cerkvijo in deponijo. To bo možno ob pazljivem oblikovanju začasnega in končnega reliefa deponijskega telesa, ki ne bo smelo presegati nekaterih kritičnih višinskih točk (na južnem delu 290 m nm). Sočasno z dokončno ureditvijo posameznih delov deponije se mora izvesti tudi končna ureditev – zasaditev vegetacije, ki bo dodatno utrjevala teren in preprečevala vidno izpostavljenost iz območja cerkve sv. Roka.
V primeru nekontroliranih emisij v vodo in v tla bi lahko prišlo do onesnaženja Žerjavinskega potoka, ki ima v spodnjem delu habitatski pomen (želva sklednica, redke vrste kačjih pastirjev), zato bo potrebno pred začetkom odlaganja izvesti vse potrebne ureditve za preprečevanje možnih onesnaženj in dosledno izvajati monitoring na točkah, ki jih bo predvidel načrt monitoringa.

V območju urejanja lokacijskega načrta ni posebnih zahtev s strani ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ni objektov in naprav iz IV. poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). Pač pa bo treba glede na predhodno mnenje Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Novo mesto, natančno opredeliti vire za zadostno preskrbo z vodo za gašenje in zagotoviti prometne in delovne površine za intervencijska vozila.
Pri odlaganju odpadkov prihaja do procesov razkrajanja, pri katerih nastaja plin. Zaradi velike nevarnosti eksplozije bo potrebno predvideti ustrezen sistem odplinjevanja, ki bo vodil do bakle. Lokacija bakle mora biti ustrezno odmaknjena od ostalih objektov in vegetacije.

(1) Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, in sicer karta TK 1:25000 Šentjernej, v sklopu kart I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev.
(2) Dopolni se kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, izdelana na PKN 1:5000, in sicer karta Novo mesto 40 z območjem lokacijskega načrta.
(3) Programska zasnova za lokacijski načrt Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske je kot priloga sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine.
(4) Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu s programsko zasnovo za lokacijski načrt Center za ravnanje z odpadki Dolenjske je izdelana v 7 izvodih, ki jih hranijo:
– Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (3)
– Občina Šentjernej (3)
– Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor (1).

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.