Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 7. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Svet mestne občine Slovenj Gradec na 11. seji dne 6. 10. 1999 sprejel

S tem odlokom se iz veljavnih prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradec s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo (Uradni list SRS, št. 4 z dne 5. 2. 1988) izvzema del območja, obravnavan v PUP 4. To je območje, ki je omejeno na jugovzhodni strani z Ronkovo cesto, na vzhodni strani z glavno cesto G1/št. 4, na zahodni z reko Mislinjo in na severni strani pa z mejo funkcionalnega zemljišča najjužnejšega objekta v industrijski coni IC4, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije pod številko UI 2060 z dne avgust 1999.
Meja območja obdelave je prikazana v grafični prilogi (karta št. 1), v merilu 1:500.

Odlok se sprejema zaradi izvedbe umestitve poslovno-trgovinskega središča ob Ronkovi cesti ter športno rekreacijskih programov z bazenom in parkovnih ureditev obvodnega prostora Mislinje z kolesarsko stezo in potjo za pešce.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
– obrazložitev
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti z obrazložitvijo pogojev
– izsek iz grafičnega dela odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradec s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo
– grafične prikaze:
– Karto št. 1: Meje območja urejanja
– Karto št. 2: Merila in pogoji za graditev objektov
– Karto št. 3: Merila in pogoji za urejanje prometa
– Karto št. 4: Programska rešitev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav
– Karto št. 5: Merila in pogoji za umeščanje dejavnosti
– Karto št. 6: Navezave na sosednja območja.

Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje,
– vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in odstranitve obstoječih objektov,
– gradnja pomožnih objektov na stavbnih zemljiščih,
– gradnja ter redna vzdrževalna dela, obnavljanje, rekonstrukcije ter odstranitve na prometnem omrežju in napravah ter napravah in omrežju zvez,
– gradnja ter redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve na komunalnem omrežju in napravah,
– gradnja ter redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve na elektro-energetskem omrežju in napravah,
– gradnja ter redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, in odstranitve na vodnogospodarskih objektih in napravah,
– ureditve parterja s tlakovanjem in mikrourbano opremo ter hortikulturne ureditve.

V območju je dovoljeno umestiti:
– poslovno-trgovinske dejavnosti v enem objektu;
– športno rekreacijske dejavnosti s pokritim ali odprtim bazenom in odprte športne površine s spremljajočimi dejavnostmi za izvajanje šprotne in rekreacijske dejavnosti;
– gostinske dejavnosti v sklopu osnovnih objektov.

Pogoji za graditev objektov
Za urbanistično oblikovanje objektov in odprtih ter prometnih površin v območju velja, da morajo upoštevati gradbene linije in glavne smeri dostopov.
Parkovne ureditve in drevoredi
Parkovno se uredijo:
– območje varovalnega obvodnega prostora ob Mislinji,
– območje med glavno dovozno cesto in kolesarko stezo ter pešpotjo ob Mislinji,
– vstopno območje ob Ronkovi cesti med glavnim in servisnim vstopom v območje,
– središče krožišča.
Drevorede se zasadi:
– dvostransko ob glavni poti za pešce od trgovinskega objekta preko Mislinje do objekta KTC,
– ob cesti GI št.4 in ob Ronkovi cesti od ceste GI št. 4 do servisnega dostopa.
Ostali pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene z zatravljenimi brežinami.
Oporni zidovi niso dovoljeni. Dopustni so le v primerih, kadar ni možno drugačno zavarovanje brežin, pri čemer je treba uporabljati kamen.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo vegetacijo zavarovati pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov.
Pri urejanju stavbnih zemljišč ter z gradnjo utrjenih oziroma parkirnih in manipulativnih površin se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti razmerja na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.

Ceste
Ronkova cesta se razširi na južni strani z izvedbo dveh odstavno-priključnih pasov zaradi učinkovitejšega napajanja območja urejanja na obeh straneh ceste, pri čemer se osrednjo notranjo napajalno cesto trgovinskega območja in športno rekreacijske cone ob bazenu nanjo priključi preko križišča ali krožišča.
Tovorni promet in dostava se opravljata preko desno-desnega priključka (kota presečišča osi Ronkove ceste in priključka.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in ne poškodujejo cesta in cestni objekti. Uredijo se lahko v soglasju s pristojnim organom in upravljavcem ceste.
Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Interni dovozi in priključki morajo biti navezani na napajalno prometno omrežje s skupnimi priključki.
Za glavne prometnice v območju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča najmanj 5 m.
Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali utrjenih površin. Širina cestišča je najmanj 3,75 m.
Parkiranje (stacionarni promet)
Pri novogradnjah je potrebno zagotoviti normativno število parkirnih mest.
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
Parkirišča pri teh objektih morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kakor dopuščajo prostorske razmere, in zazelenjena, npr. travnati otoki, vmesni drevoredi.
Pločniki
Pločniki za pešce širine najmanj 2 m se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti drugim objektom javnega značaja. Staro pot v Šmartno, ki sedaj poteka vzporedno z obvozno cesto (GI št. 4), se preusmeri in izvede skozi območje urejanja.
Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za funkcionalno ovirane posameznike in kolesarje.
Kolesarske steze
Kolesarske steze širine najmanj 3 m se zgradijo:
– enostransko, dvosmerno na jugovzhodni strani Ronkove ceste,
– enostransko, dvosmerno vzporedno z Mislinjo.
Sistemi zvez
Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Novogradnje in adaptirani objekti s svojimi višinskimi gabariti ne smejo posegati v koridorje radio-relejnih zvez.

Na območju urejanja je obvezna priključitev objektov na komunalne naprave za oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje ter na plinovod.
Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi in na ureditev prometnih površin.
Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
Komunalna infrastruktura do sekundarnega nivoja poteka praviloma po javnih oziroma skupnih površinah.
Na odsekih. kjer objekti ali naprave komunalne infrastrukture zaradi terenskih značilnosti ali drugih razlogov ne ležijo v javnih površinah, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih v območju.
Pitna voda
Vsi odjemalci pitne vode se morajo priključiti na javni vodovodni sistem.
Požarna voda
Sanitarni vodovod mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Na ustreznih medsebojnih razdaljah je treba postaviti protipožarne hidrante.
Odvajanje odpadnih voda
Odvod odpadnih voda se mora izvesti v ločenem sistemu.
Vse fekalne odpadne vode je potrebno obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.
Čiste meteorne vode je treba odvajati v ponikalnice oziroma v vodotok. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet ali dejavnostna manipulacija, je treba speljati v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnico preko lovilcev olj in nato v vodotok.
Elektroenergetsko omrežje
Vse novo visoko- in nizkonapetostno omrežje je treba graditi kabelsko. Skladno z zazidavo je potrebno dopolniti zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in trafo postaj.
Za potrebe novih dejavnosti v območju je treba zgraditi novo transformatorsko postajo. Novo transformatorsko postajo je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in sosedov.
Plinovod
V območju je treba predvideti koridor za plinovod (1 bar), priklop katerega se izvede v vozlišču 28 ob križišču Ronkove in Celjske ceste (nasproti pekarne Zorman) ob upoštevanju pogojev soglasjedajalca.
Telekomunikacijsko omrežje
Novo telefonsko omrežje se izvede z zemeljskimi kabli.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede ob vseh zbirnih cestah in peš površinah.
Ogrevanje
V novih objektih je dovoljeno ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi (elektrika, plin, sonce).
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih.
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah. Stati morajo v sklopu objektov ali na utrjenih površinah, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad, papir in steklovino naj bodo postavljeni v bližini trgovin ali parkirišč.
Pri ravnanju s komunalnimi odpadki, morajo investitorji novogradenj in izdelovalci lokacijske dokumentacije za posamezne posege, upoštevati veljavne predpise in standarde.
Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov, na način, ki je enoten v Mestni občini Slovenj Gradec.
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v struge kanala in na obrežja reke.

V varovanih območjih vodotokov je prepovedano graditi kakršne koli objekte, ograje, naprave, ki bi preprečevale dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.)
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je treba urediti tako, da bodo objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje za odpadno vodo. Kanalizacija mora biti grajena vodotesno. Vse odpadne vode je pred izlivom v vodotoke potrebno prečistiti na čistilni napravi.

Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno in kulturno dediščino niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Vse obstoječe vire onesnaževanja in motenj v okolju je potrebno sanirati.
Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor v območju urejanja so dovoljeni, če ne poslabšujejo obstoječega stanja oziroma so motnje v mejah predpisov s področja varstva okolja.
Za vsak ekološko zahtevnejši poseg si mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije za gradnjo ali poseg v prostor pridobiti soglasje in pogoje pristojnih organizacij in predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.
Na celotnem območju urejanja so dopustne le tiste dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa za območja trgovinskih dejavnosti.
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov ob smiselnem upoštevanju študije osvetlitve oziroma svetlobno tehnične ocene.
Varstvo okolja
Gradnja objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega minimalno dostopnost oziroma utrjeno pot, oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo in odvajanje odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje.
Vse objekte, ki so priključeni na vodovodno omrežje je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno očiščenje.
Rezervati in varovalni pasovi prometnic in elektrokoridorjev
V rezervatih prometnic in rezervatih elektrokoridorjev je dovoljeno opravljati tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Novogradnje v rezervatih, ki niso v funkciji prometnic ali elektrokoridorjev niso dovoljene.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic so dovoljene prizidave in nadzidave obstoječih objektov in drugi posegi v prostor v skladu s prometno-tehničnimi predpisi in s soglasjem upravljavca.

Investitor
Investitor trgovinskega objekta je KOGRAD IGEM d.d.
Objekt
Osne tlorisne dimenzije trgovinskega objekta so 90 x 62,5 m v eni etaži. Podkletitve niso dovoljene. Absolutne dovoljene višine objekta so:
– vstopnega dela na zahodni fasadi do vrha venca največ 6,50 m;
– vrha nadsvetlobe nad nakupovalno ulico v osnovnem objektu 8,65 m;
– nadstrešnice nad središčnim notranjim prostorom 10,40 m;
– osnovnega objekta med nakupovalno ulico in vzhodno fasado največ 6,85 m; v primeru zahtevnejše tehnološke rešitve servisnega dela objekta je dovoljeno zadnje konstrukcijsko polje na vzhodni strani objekta izvesti dvoetažno, pri čemer je dovoljena višina do vrha venca največ 8,10 m, z 10 m zamikoma od južne in severne fasade;
– streha objekta in nadstrešnice na manipulacijskem dvorišču je ravna, razen nadsvetlob, ki se jih izvede enokapno;
– steklenjakov na severni in južni fasadi v iztekih nakupovalne ulice, ki posegajo največ 7 m iz gradbene linije osnovnega objekta.
Krajša stranica objekta mora biti zgrajena vzporedno z Ronkovo cesto.
Gradbena linija osnovnega objekta je odmaknjena od zunanjega roba Ronkove ceste za 35 m in od zunanjega roba ceste GI št. 4 za najmanj 30 m.
Glavni dostop do objekta je s parkirišča z zahodne strani. Dostavni vstopi in nakladalne rampe so na nasprotni strani.
Parterja zahodne in južne fasada objekta je treba zgraditi, tako da se vizualno in oblikovno odpirata proti odprtemu prostoru, npr. zastekljene izložbe, omogočeni pogledi v notranjost objekta ipd.
Zaradi značilnih pogledov z Tičnice (kmetija Borovnik) na Uršljo Goro in cerkev Sv. Pankracija je treba tudi streho objekta oblikovati členjeno in z zazelenitvami.
Kota pritličja trgovinskega objekta je 415 nm.
Promet
Dostop do objekta je za obiskovalce predviden preko polnega križišča ali krožišča z Ronkovo cesto, tovorni dostop pa preko desno-desnega priključka na Ronkovi cesti.
Na severni strani objekta je treba predvideti utrjeno požarno pot.
Parkirišča in dostopi do parkirišč za obiskovalce in do parkirišča za uslužbence morajo biti ločeni, kakor tudi cestni dostopi za obiskovalce in dostavo.
Za obiskovalce je treba predvideti najmanj 200 parkirnih mest, za uslužbence pa najmanj 70 parkirnih mest.
Zelene površine
Med parkirnimi pasovi na parkirišču za obiskovalce, je treba zasaditi drevje.
Vzporedno z glavno potjo za pešce, ki povezuje objekt z objektom KTC je treba zasaditi obojestranski drevored.
Vzporedno z objektom ob cesti GI št. 4 in ob Ronkovi cesti od servisnega dostopa do križišča s cesto GI št. 4 je treba zasaditi ločevalno zelenje.
Zelenico med servisnim dostopom in glavnim križiščem je treba urediti parkovno.
Tolerance
Horizontalni gabariti: 3%, pri čemer sta gradbeni liniji južne krajše stranice vzporedno z Ronkovo cesto in daljše vstopne (zahodne) stranice obvezni.
Vertikalni gabariti: 2%

Objekt
V športno-rekreacijskem območju je dovoljeno zgradi pokriti bazen in 50-metrski bazen na prostem. V sklopu objekta pokritega bazena je med kolesarsko stezo in objektom bazena možno zgraditi gostinski obat, pri čemer je zunanji rob objekta najmanj 5m oddaljen od zunanjega roba kolesarske steze.
Parterja zahodne in južne fasada objekta je treba zgraditi, tako da se vizualno in oblikovno odpirata proti odprtemu prostoru, npr. zasteklitev, omogočeni pogledi v notranjost objekta ipd.
Kota pritličja objekta bazena je 415 Nm.
Promet
Cestni dostop do bazena je preko nove povezovalne ceste.
V območju je treba predvideti zadostno število parkirnih mest.
Na parkirišču, med parkirnimi pasovi je treba zasaditi drevje.
Zunanje športne površine
Na zunanjih športnih površinah je možno izvesti športne objekte in naprave na odprtem. V območju je možno zgraditi pomožne spremljajoče objekte, namenjene izključno športnim dejavnostim, severozahodno od sekundarne gradbene linije.

Na urejenih zelenih površinah ni dovoljeno postavljati grajenih objektov ali izvajati druga gradbena dela, razen ureditev brežin in dostopa do Mislinje – pri čemer je treba uporabljati naravne materiale – izgradnjo kolesarske steze in poti za pešce ter postavljati mikrourbano opremo (tlakovanje, svetilke, klopi, koši za smeti).
Pri izgradnji površin za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za funkcionalno ovirane.
Območje med kolesarsko stezo in potjo za pešce ter Mislinjo mora ostati javno dostopna.

Prestavitev vodovoda PVC 160 je treba izvršiti pred pričetkom gradnje.
Prestavitev visokonapetostnega voda in kabliranje ter izgradnjo nove transformatorske postaje je treba izvesti pred pričetkom gradnje.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim subjektom stalno na vpogled pri:
– Upravi za urejanje prostora in varstvo narave MO Slovenj Gradec,
– Upravni enoti Slovenj Gradec, Oddelek za okolje in prostor,
– Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije.

S sprejetjem tega odloka za območje urejanja med Ronkovo cesto, cesto GI št. 4, reko Mislinjo in industrijsko cono IC4, nehajo veljati določbe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradec s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo (PUP 4, Uradni list SRS, št. 4/88).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.