Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Društva ekologov Slovenije, Ljubljana, na seji dne 28. oktobra 1999

10. člen odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 35/96) se odpravi.

1. Pobudnik izpodbija 10. člen odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (v nadaljevanju: odlok), češ da je bil sprejet po napačnem postopku, saj naj bi ne bil javno razgrnjen v postopku sprejemanja v smislu 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 – v nadaljevanju: ZUreP). Izpodbijana določba ureja deponije odvečnega materiala, nastalega pri gradnji avtoceste Arja vas–Ločica pri Vranskem. Pri teh deponijah gre po navedbah pobudnika za posege, ki so posledica gradnje avtoceste in bi zato morali biti urejeni v lokacijskem načrtu za avtocesto in ne v občinskem planskem aktu. Pobudnik zato predlaga razveljavitev izpodbijanega člena.
2. Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da je kot Društvo ekologov glede na svojo dejavnost in ustanoviteljska izhodišča v statutu subjekt varstva okolja po 3. in 4. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – Odl US in 1/96 – v nadaljevanju: ZVO).
3. Občinski svet občine Žalec kot nasprotni udeleženec na pobudo ni odgovoril.

4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Ustavno sodišče je podatke o postopku sprejemanja izpodbijanega odloka in o njegovi vsebini zbralo v zvezi s pobudo v zadevi št. U-I-267/96. Glede na to, da gre v obeh primerih za isti planski dokument in zato za isti postopek sprejemanja, je te podatke uporabilo tudi za oceno 10. člena odloka.
6. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list SRS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) določa, da se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Priprava in sprejem prostorskih izvedbenih aktov sta urejena v določbah 34. do 45. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju: ZUN). V postopku priprave in sprejemanja prostorskih planskih aktov občine se torej od uveljavitve ZPUP dalje smiselno uporabljajo določbe o programu priprave prostorskih izvedbenih aktov (34. člen ZUN), o soglasjih oziroma pogojih organov in organizacij k osnutkom akta, o morebitnih variantnih predlogih (36. člen ZUN), o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka (37. in 38. člen ZUN), o postopku obravnave pripomb z javne razgrnitve in javne obravnave, o pridobitvi soglasja pristojnih organov ter o sprejemanju prostorskega izvedbenega akta (39. člen ZUN). Ob tem je treba po 49. in 50. členu ZUreP za osnutek prostorskega plana občine pred sprejetjem pridobiti še ugotovitev o njegovi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določenimi v srednjeročnem planu Republike Slovenije.
7. Iz zbrane dokumentacije izhaja, da je bil sklep o javni razgrnitvi osnutka izpodbijanega akta objavljen dne 8. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 70/95), javna razgrnitev je trajala od 9. 12. 1995 do 9. 1. 1996, v času javne razgrnitve pa sta bili opravljeni dve javni obravnavi – dne 20. in 21. 12. 1995. Iz vsebine navedenega sklepa ni razvidno, da naj bi se v osnutku obravnavale tudi deponije odvečnega materiala iz 10. člena odloka. Tudi iz pridobljenih gradiv je razvidno, da osnutek odloka, ki je bil javno razgrnjen, ni vseboval posegov iz sedanjega 10. člena izpodbijanega odloka. Iz gradiva “Pregled pripomb in odgovorov na pripombe“ z dne 2. 2. 1996 je razvidno, da je DARS kot investitor avtoceste Arja vas–Ločica pri Vranskem v času javne razgrnitve poslal pripravljalcu osnutka plana predlog, da se v osnutek vključijo tudi območja dveh začasnih deponij odvečnega materiala za gradnjo nasipov ob avtocesti in devetih deponij viškov materiala, nastalih pri gradnji avtoceste. Pripravljalec je to pripombo upošteval in navedene posege uvrstil v osnutek odloka (osnutek odloka “dopolnitev februar 1996“), ki ga je obravnaval in sprejel občinski svet. V pregledu je navedeno, da so bile deponije nenosilnega materiala za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem določene naknadno.
8. Občina Žalec je zatem osnutek odloka poslala vladi zaradi ugotavljanja njegove usklajenosti s planskimi akti države v skladu z 49. in s 50. členom ZUreP. Strokovno mnenje o usklajenosti je pripravil Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor (mnenje št. 35013/145/95 z dne 16. 4. 1996). Urad je ugotovil, da so posegi iz 10. člena usklajeni z republiškimi planskimi akti. V zvezi s posegi, ki jih predvideva 10. člen, je urad pridobil mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št. 351-22/95-2 z dne 12. 4. 1996 in 8. 5. 1996) in mnenje Uprave Republike Slovenije za varstvo narave (št. 350-01-18/96 z dne 12. 4. 1996). Mnenji obeh organov sta pozitivni. Na podlagi navedenih mnenj in strokovnega mnenja urada je vlada dne 9. 5. 1996 sprejela sklep o usklajenosti predlaganega osnutka z republiškimi planskimi akti (sklep št. 350-01/93-2/42-8).
9. Ustavno sodišče je že večkrat obravnavalo primere, ko so bile v dokončni osnutek prostorskega izvedbenega akta vnešene rešitve, ki niso bile predvidene v osnutku akta, kakršen je bil predložen v javno razgrnitev in javno obravnavo. Pri odločitvi v enem od takšnih primerov (odločba št. U-I- 298/95 z dne 27. 2. 1997, Uradni list RS, št. 15/97 in OdlUS VI, 23) je ustavno sodišče sprejelo stališče, da določbe ZUN o javni razgrnitvi, javni obravnavi in usklajevanju prostorskih aktov ne terjajo, da mora občinski svet po razgrnitvi slepo vztrajati pri besedilu osnutka in ga pozneje ne sme spreminjati. To bi bilo namreč v nasprotju z namenom zakonskih določb o sodelovanju javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vpliv krajanov na vsebino razgrnjenih osnutkov. Spremembe so seveda mogoče, vendar le glede tistih načrtovanih posegov in ureditev, ki so bili vključeni v osnutek prostorskega akta, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan, in le v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih v javni razgrnitvi in javni obravnavi. V skladu z navedenim načelnim stališčem je ustavno sodišče odločilo tudi v odločbi št. U-I- 267/96 z dne 6. 2. 1998 (Uradni list RS, št. 13/98, OdlUS VII, 25), v kateri je pobudnik izpodbijal drugi odstavek 8. člena odloka. V navedenem primeru je bil namreč v končni osnutek vključen poseg, ki ni bil predviden v razgrnjenem in obravnavanem osnutku, zato je ustavno sodišče izpodbijane določbe razveljavilo.
10. Deponije odvečnega materiala niso bile vključene v osnutek odloka, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan, temveč so bile v končni osnutek vključene šele po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi. Strokovne podlage za lokacije teh deponij so bile pripravljene v času od avgusta do novembra 1995, zato je imel pripravljalec osnutka odloka možnost, da te deponije vključi v osnutek še pred javno razgrnitvijo in javno obravnavo. Lokacije za navedene deponije pa bi morale biti vključene tudi v lokacijski načrt za izgradnjo avtoceste Arja vas–Ločica pri Vranskem, ki ga je sprejela vlada. Iz pregleda pripomb in odgovorov na pripombe v zvezi z razgrnjenim osnutkom sicer sledi, da so bile izpodbijane deponije vključene v končni osnutek na podlagi pripombe (predloga investitorja), dane med javno razgrnitvijo. Vendar pa predloga za vključitev deponij v osnutek ni mogoče šteti za pripombo, dano v postopku javne razgrnitve in obravnave, saj gre za povsem nov poseg, ki v razgrnjenem osnutku sploh ni bil predviden. Če bi se uveljavila praksa, da so spremembe osnutka možne tudi mimo posegov in ureditev, ki so bili javno razgrnjeni in javno obravnavani, bi to lahko privedlo do izigravanja instituta javne razgrnitve in javne obravnave. Na ta način bi lahko pripravljalec akta poseg v prostor vnesel v prostorski oziroma planski dokument kot pripombo investitorja iz javne obravnave in tako javnosti onemogočil, da se z njim seznani in nanj odzove.
11. Glede na navedene pomanjkljivosti izpodbijani 10. člen odloka ni zakonit. Ustavno sodišče ga je zato odpravilo. Odprava izpodbijane določbe odloka pomeni, da bo treba nezakonito postavljene deponije odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje, kolikor to glede na začasno naravo deponij že ni bilo opravljeno.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-220/96
Ljubljana, dne 10. novembra 1999.