Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) v zvezi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), ter 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 15. člena statuta Občine Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 8. redni seji dne 13. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNO DOLOČILO
1. člen
V Občini Cerkvenjak se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
Vsa sredstva zbrana iz naslova plačila nadomestila so prihodek proračuna Občine Cerkvenjak in se namensko uporabljajo za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter investicije v komunalno infrastrukturo na območju Občine Cerkvenjak.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
2. člen
Glede na gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi in splošno opremljenost s komunalno infrastrukturo, se območje Občine Cerkvenjak razdeli na:
I. območje
– stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja Cerkvenjak;
II. območje
– ostala stavbna zemljišča na območju Občine Cerkvenjak, ki so opremljena z vodovodom, in električnim omrežjem.
3. člen
Meje območij iz prejšnjega člena, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so razvidna iz grafičnih kart v merilu 1:5000 iz kartografskega dela prostorskih sestavin prostorskega plana Občine Cerkvenjak in so sestavni del tega odloka ter so občanom na vpogled pri Občinski upravi občine Cerkvenjak.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
4. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča trajnejšega značaja, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah, za katere se plačuje najemnina, kampi, teniška igrišča, hipodromi, odprti bazeni in kopališča, peskokopi, glinokopi, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, telekomunikacijska omrežja, avtocesta, površine dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovnih dejavnosti.
5. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave in uporabe le-teh,
2. lega stavbnega zemljišča,
3. namembnost oziroma vrsta dejavnosti,
4. druge poslovne površine,
5. izjemne ugodnosti lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih in poslovnih dejavnostih, ter obremenjevanje okolja infrastrukture,
6. druga stavbna zemljišča,
7. opuščenost in dotrajanost objekta,
8. nezazidana stavbna zemljišča,
9. uporaba javnih površin.
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe ter dejanske možnosti priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
--------------------------------------------------------
Opis opremljenosti Število točk
--------------------------------------------------------
1. CESTE
a) cesta v makadamski izvedbi 5
b) cesta v asfaltni izvedbi 10
c) cesta z vsaj enim hodnikom za pešce 15
2. PARKIRIŠČA
urejena parkirišča 20
3. KANALIZACIJA 15
4. JAVNI VODOVOD
a) z upravljalcem v skladu z zakonom 10
b) brez upravljalca v skladu z zakonom 30
5. ELEKTRIČNO OMREŽJE
a) v zračni izvedbi 10
b) v zemeljski izvedbi 15
6. TELEFONSKO OMREŽJE 10
7. JAVNA RAZSVETLJAVA 15
--------------------------------------------------------
Stavbna zemljišča, ki niso opremljena oziroma nimajo možnosti priključitve na vsaj vodovodno in električno omrežje se ne točkujejo po tem odloku.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:
– priključka na javno cesto, vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko omrežje ter druge objekte individualne komunalne opreme, če je omrežje na katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje zemljišča največ 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,
– uporabe objektov in naprav skupne rabe, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 250 m,
– priključka na telefonsko omrežje, če je objekt dejansko priključen na telefonsko omrežje.
Javni vodovodni sistem je sistem, iz katerega se oskrbuje najmanj pet gospodinjstev ali dvajset ljudi. Za sistem z upravljalcem v skladu z zakonom se smatra vodovodni sistem za katerega je organizirana obvezna gospodarska javna služba oziroma so se pričeli izvajati postopki za organizacijo le-te v skladu z zakonom. Za sistem brez upravljalca v skladu z zakonom pa se smatra javni vodovodni sistem, katerega upravljanje ni organizirano v skladu z zakonom.
7. člen
Lega in namembnost oziroma vrsta dejavnosti
Glede na lego in namembnost oziroma vrsto dejavnosti se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Vrsta dejavnosti oziroma namembnost Lega stavbnega zemljišča/število točk
I. območje II. območje
----------------------------------------------------------------------------------------------------
A) Stavbna zemljišča za stanovanjske namene 100 75
B) Stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih
dejavnosti, obrtnih dejavnosti in trgovine 150 100
C) Stavbna zemljišča, ki služijo kmetijskim dejavnostim 30 10
D) Stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva,
poštnih in telekomunikacijskih storitev,
zavarovalništvo, menjalnice 1500 1200
E) Stavbna zemljišča za namene družbenih dejavnosti 100 70
F) Stavbna zemljišča za počitniške objekte 800 800
----------------------------------------------------------------------------------------------------
8. člen
Druge poslovne površine
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča trajnejšega značaja, za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, kampi, teniška igrišča, hipodromi, odprti bazeni in kopališča, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po vrsti rabe, oziroma namembnosti, kot to določa 7. člen tega odloka.
Stavbna zemljišča po tem členu se točkujejo od celotne površine stavbnega zemljišča, in sicer z 1/3 točk določenih glede na komunalno opremljenost, lego in namen, oziroma vrsto dejavnosti, določenih na podlagi 6., 7. in 10. člena tega odloka.
9. člen
Izjemne ugodnosti v gospodarskih in poslovnih dejavnostih
V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča v I. in II. območju upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s možnostjo pridobivanja dohodka, v nekaterih gospodarskih in poslovnih dejavnostih. K točkam glede na opremljenost z komunalno infrastrukturo in možnost priključitve nanjo, ter glede na namembnost in lego zemljišča se prištejejo dodatne točke za vrednotenje nadomestila pri naslednjih dejavnostih:
-------------------------------------------------------------------------
Dejavnost po šifri iz SKDŠtevilo dodatnih točk
-------------------------------------------------------------------------
a) E/40.1 Proizvodnja in distribucija električne energije, 1000
b) G Posredništvo 1800
c) I/64 Poštne in telekomunikacijske storitve 1800
d) J Finančno posredništvo 1800
e) H Gostinstvo, kmečki turizmi, vinotoči 200
-------------------------------------------------------------------------
10. člen
Druga stavbna zemljišča
Peskokopi, glinokopi, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, telekomunikacijska omrežja, avtocesta, površine dejavnosti ob avtocesti, odlagališča odpadkov se točkujejo ne glede na njihovo lego in komunalno opremljenost po naslednji tabeli:
-------------------------------------------------------------------------
Dejavnost Število točk
-------------------------------------------------------------------------
a) Peskokopi, kamnolomi in glinokopi 300
b) Odlagališča odpadkov 6000
c) Visokonapetostni daljnovodi 3000
d) Primarno električno in telekomunikacijsko omrežje 1000
e) Avtocesta 400
f) Površine za dejavnosti ob avtocesti 1500
g) Radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije 3000
-------------------------------------------------------------------------
Površine peskokopov, kamnolomov in glinokopov so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinska uprava na osnovi dovoljenja za izkoriščanja rudnin.
Površino odlagališča predstavlja celotno funkcionalno zemljišče odlagališča.
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber.
Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve v naseljih se določijo v površini 10 m2 po stebru ter 100 m2 za transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjene za priključevanje posameznih objektov. Površine, na katerih so zgrajeni nadzemni (v zračni izvedbi) telekomunikacijski ali električni vodi, se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla predstavlja 3 m2 površine.
Površine, v katerih so zgrajeni podzemni telekomunikacijski ali električni kabli se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla predstavlja 1m2 površine.
Površino avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče avtoceste. Površine za dejavnosti ob avtocesti pa predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje.
Površine za radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije so površine, na katerih so postavljeni predmetni objekti in površine, ki so potrebne za normalno rabo in vzdrževanje teh objektov in naprav, kar znaša 40 m2 .
11. člen
Zazidana zemljišča iz prejšnjega člena tega odloka se točkujejo ne glede na lego in brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 6. člena tega odloka.
12. člen
Opuščenost in dotrajanost objekta
Vsi opuščeni in dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih se ovrednotijo s dodatnim številom točk, in sicer:
– na I. območju z dodatnimi 100 točkami
– na II. območju z dodatnimi 50 točkami
Kriteriji za zapuščen objekt so:
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti),
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
– nevzdrževan zunanji videz objektu pripadajočega stavbnega zemljišča,
– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Objekti na stavbnih zemljiščih iz prejšnjega odstavka se ovrednotijo z dodatnim številom točk, če se ugotovita najmanj dva kriterija za stanje objekta, katerih obstoj ugotavlja Občinska uprava občine Cerkvenjak. Objektom iz tega člena se število dodatnih točk vsako leto poveča za 20%.
13. člen
Nezazidana stavbna zemljišča
Za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po prostorskem aktu določeno za gradnjo oziroma, za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
14. člen
Nezazidano stavbno zemljišče se točkuje s 1 točk določenih glede na njegovo lego in namen oziroma vrsto dejavnosti na podlagi 7. in 10. člena tega odloka.
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina stavbnih zemljišč namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu tega odloka.
15. člen
Uporaba javnih površin
Za uporabo javnih površin se plačuje nadomestilo za namene določene v tabeli glede na območje z naslednjim številom točk:
------------------------------------------------------------------
Vrsta dejavnostiObmočje
I. območje II. območje
------------------------------------------------------------------
1. Točilnice na prostem 2000 1500
2. Kioski 75 50
3. Gostinski vrtovi 100 75
4. Stojnice 2000 1500
5. Druge dejavnosti ali prireditve,
s katerimi se ustvarja dohodek 200 150
------------------------------------------------------------------
Nadomestilo za uporabo javnih površin se določi tako, da se številu točk iz prejšnjega odstavka prišteje število točk za komunalno opremo iz 6. člena tega odloka, ta vsota pa se pomnoži s številom m2 površine, ki je bila uporabljena.
Za površino, ki je bila uporabljena se šteje površina, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti. Površino določi upravljalec javne površine oziroma občinski upravni organ ob izdaji soglasja za uporabo javne površine.
IV. ODMERA NADOMESTILA
16. člen
Letna višina nadomestila se določi tako, da se dobljeno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta, oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Višina nadomestila za uporabo javnih površin za namene iz 15. člena tega odloka, se določi tako, da se dobljeno število točk pomnoži s številom dni uporabe in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
17. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Cerkvenjak določi do konca leta za prihodnje leto s sklepom Občinski svet občine Cerkvenjak.
18. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence.
Zavezanci so dolžni sporočiti občinski upravi spremembo vrste dejavnosti ali spremembo poslovne ali stanovanjske površine. Zavezanci so dolžni na poziv občinske uprave v roku 15 dni posredovati vse ostale podatke in obvestila, ki so potrebni za odmero nadomestila. Zavezanci so odgovorni za pravilnost in verodostojnost podatkov, ki jih posredujejo.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.
19. člen
Postopek za odmero nadomestila uvede po uradni dolžnosti na podlagi zakona Davčni urad Maribor – izpostava Lenart. Nadomestilo se zavezancu odmeri v obliki odločbe.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
20. člen
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni organ za tekoče leto. Nadomestilo se odmeri od letne osnove in se plačuje v enkratnem znesku. Davčni urad odloči o plačilu nadomestila v mesečnih, trimesečnih ali polletnih obrokih v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
21. člen
Zavezancu, ki ne prijavi zahtevanih podatkov in teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, se odmeri nadomestilo za 200 m2 za stanovanjske površine in površine za kmetijsko dejavnost, 100 m2 za površine za počitniško dejavnost, ter 500 m2 za poslovno in gospodarsko dejavnost.
V. ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA
22. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe (imetnik pravice razpolaganja, oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku, oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
23. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zavezanci ne plačujejo v primerih, določenih v prvem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas, v naslednjih primerih:
– na zahtevo zavezanca, v primerih, določenih v drugem odstavku 59. člena prej navedenega zakona,
– če zavezanec prejema stalno socialno pomoč,
– zaradi elementarnih in drugih nezgod,
– če bi plačilo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi Občine Cerkvenjak s področja družbenih dejavnosti, ter društva in druge neprofitne organizacije v Občini Cerkvenjak.
Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika ali predstavljajo kulturno ali zgodovinsko dediščino opredeljeno z občinskim odlokom ali z predpisom države oziroma pristojnega ministrstva.
Zavezanec je lahko tudi v drugih izjemnih primerih (invalidnost, bolezen v družini druge nesreče) oproščen plačila nadomestila, če ugotovi da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila delno ali v celoti.
24. člen
Postopek oprostitve izvede organ občinske uprave na vlogo zavezanca, na osnovi katere izda zavezancu ustrezno odločbo. Zavezanci, ki želijo uveljavljati oprostitev plačila nadomestila morajo podati vloge do 5. januarja za tekoče leto. Občinska uprava mora vsako leto opraviti preizkuse vseh oprostitev ter izdati ustrezne odločbe za zavezance.
O oprostitvah plačila nadomestila, na podlagi zahtevka zavezanca, v primerih iz tretje in četrte alinee drugega odstavka in petega odstavka 23. člena tega odloka odloča občinska uprava na osnovi kriterijev, ki jih sprejme Občinski svet občine Cerkvenjak. Na vlogo zavezanca izda občinska uprava, zavezancu ustrezno odločbo.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
25. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 360.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki:
1. ne pošlje DURS ali pristojnemu občinskemu organu na njihovo zahtevo v roku 15 dni podatkov, ki so potrebni za izračun nadomestila (18. člen),
2. prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila (18. člen),
3. ne prijavi vsake spremembe v 30 dneh od dneva nastanka sprememb (18. člen).
Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali fizična oseba za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Osnova za prvo nastavitev evidenc za nadomestilo po tem odloku so podatki iz uradnih evidenc, ki se ocenijo in se vsem zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev. Kolikor občinska uprava ne bo mogla pridobiti podatkov za odmero iz uradnih evidenc bo pozvala zavezance, da jih posredujejo.
Če podatki niso pravilni so jih dolžni zavezanci popraviti in posredovati občinski upravi pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo. Kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih ali zahtevanih podatkov v roku 15 dni od poziva, se razpoložljivi podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero, oziroma se jih obremeni v skladu z 21. členom tega odloka.
Evidenco vodi Občinska uprava občine Cerkvenjak.
27. člen
Zavezancem za plačilo nadomestila, ki so na podlagi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 16/96), istočasno zavezanci za plačilo krajevnega samoprispevka in ga tudi dejansko plačujejo, se dokler plačujejo krajevni samoprispevek odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v skladu z določili tega odloka, zmanjšano za 50%.
28. člen
V roku treh mesecev, vendar najkasneje do 20. 12. 1999 določi Občinski svet občine Cerkvenjak vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerkvenjak za leto 2000.
29. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku se odmeri zavezancem prvič za leto 2000. Organ, ki je pristojen za izdajo odločb za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda odmerne odločbe zavezancem najkasneje do 28. 2. 2000.
30. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2000.
Št. 42306-001/99
Cerkvenjak, dne 13. oktobra 1999.
Župan
Občine Cerkvenjak
Jože Kraner l. r.
