Na podlagi 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 41/95, 1/96), 34. in 35. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec na 11. seji dne 6. 10. 1999 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/87 in Uradni list RS, št. 21/90) – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan – in srednjeročnega družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 17/87, 23/89) – v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan, za območje Mestne občine Slovenj Gradec, ki se nanašajo na:
novelacije urbanističnih zasnov naselij Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Pameče, Podgorje, Troblje, Tomaška vas in Turiška vas

Poglavje 5. UREJANJE PROSTORA, razen točke 5.3 Zasnova namenske rabe prostora, se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
5.1 Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Z večjo gotovostjo lahko pričakujemo nov zagon gospodarskega in splošnega družbenega razvoja kot posledice izboljšane prometne dostopnosti, ki jo bo zagotovila predlagana železniška povezava Dravograd-Celje, vmesna proga med kraki 10. Evropskega železniškega koridorja, kot sklenitev mednarodnega sistema prometnic najvišjega ranga v tem delu Evrope. Težave s cestnim dostopom iz južne smeri do Slovenj Gradca bodo zaenkrat ostale, zato je je še toliko bolj oportuno zgraditi železniško progo v smeri Dravograda in še bolj pospešeno razvijati različne dejavnosti v občini
V obdobju prvega in drugega desetletja 21. stoletja bodo morali biti zgrajeni tudi drugi pomembni elementi komunalne in regionalne infrastrukture. Ob tem ne smemo pozabiti na ekološke razmere in načela trajnostnega ali sonaravnega razvoja, tj. razvoja, ki bo tudi v prihodnje omogočal in izboljševal kakovosti življenja bodočih rodov.
Obdobje, ki je pred nami bo priča relativnemu upadu pomena industrije kot motorja razvoja. Temu navkljub in glede na razpoložljive potenciale delovne sile bomo vseeno razmišljali o racionalizaciji razmestitev industrijskih površin v Slovenj Gradcu, še zlasti ker se s premestitvijo nekaterih industrijskih dejavnosti iz bližine mestnega središča lahko pridobi izredno kvalitetne prostore za razvoj “mestnih“ dejavnosti. Pomemben je tudi porast pomena znanja pa tudi splošno terciarnih dejavnosti. Zaradi tega bomo razvili več centralnih (trgovinskih in poslovnih območij) in prostorov za storitvene dejavnosti (storitvena obrt, osebne storitve, mala podjetja, manjši obrati) ter zavarovali prostore za izobraževalne dejavnosti in socialo z vso potrebno infrastrukturo.
Sedanji čas in bližnja prihodnost bo pomenila tudi utrjevanje teženj po varovanju in razvijanju kulturne identitete mest in regij, ki spremljajo sodobne svetovne trende “globalizacije“. Po drugi strani lahko uspešno gospodarstvo, ki je vpeto v razvojno vizijo prostora, ustvari “novo” identiteto, na osnovi v prostoru prepoznanih kakovosti.
Slovenj Gradec vidimo kot proizvodno-storitveno urbano središče, ki se je opredelilo za intenziviranje razvoja na osnovi obstoječih primerjalnih prednosti in potencialnih konkurenčnih prednosti ter za uresničevanje sodobnih urbanih vzorcev. V prihodnosti bo Slovenj Gradec mesto, ki:
– ponuja priložnosti oziroma tistim, ki vidijo možnost uresničevanja lastnih interesov, vendar v soglasju z zastavljenimi prostorskimi in ekonomskimi razvojni pogoji in omejitvami,
– ponuja stabilne razvojne pogoje, posebej za prednostne dejavnosti in v prednostnih območjih,
– je dostopno mesto, dobro prometno povezano s širšim regionalnim prostorom in
– mesto z značilnimi urbanimi conami, ki so v socialnem, kulturološkem in ekonomskem smislu različne in primerne za uporabnike z različnimi civilizacijskimi potrebami in normami.
Ves strnjeno poseljeni prostor občine razumemo kot nedeljivo entiteto, in je zato urbanistična zasnova skupna vsem naseljem. To je območje Mislinjske doline, Podgorske doline, Legenske planote in območij naselij Slovenj Gradec, Pameče in Troblje.
Strateške usmeritve vplivajo na obseg predlaganih posegov. V dolgoročnem planu so zato med elementi nadaljnjega prostorskega razvoja prikazani le tisti, ki dolgoročno vplivajo na spremembe oziroma tista dejanja za katera je potrebno pridobiti soglasje vseh vpletenih strani v razvojnih dogajanjih. To so: prometni cestni sistem, železnica, prostori urbanih operacij (zaokrožitve, prenove, novi posegi), funkcijsko-gravitacijski poudarki (stopnja razvoja lokalnih sub-centrov), območja varovanja in območja kmetijskih operacij in gozdov.
5.1.1 Prostorske ureditve, ki ne poslabšajo kvalitete okolja
Pričetim dejanjem sanacije kakovosti okolja, izkazanim skozi tehnične izboljšave (plinifikacija mesta), je potrebno slediti z urbanizacijskimi posegi. Še zlasti to velja za izgradnjo centralne čistilne naprave in kanalizacijskih kolektorjev oziroma navezave vseh gospodinjstev v dolinskem delu občine na ta sistem. Razpršena poselitev po pobočjih Pohorja, Razborja in vznožja Uršlje gore ni posebej hud okoljski problem, če se ohrani v sedanjem obsegu. V teh območjih je zaradi številnih zajetij pitne vode še zlasti pomembno preprečevati gradnjo oziroma vzpostavljanje dejavnosti z emisijskimi učinki. Prav tako je potrebno lokacije stanovanjske gradnje razmeščati v območja kar najmanjših emisijskih učinkov industrije in prometa.
Kakovost okolja je treba izboljševati tudi ob skrbnem varovanju prostora pred onesnaževanjem podtalnice, tj. sklenitvijo kanalizacijskega sistema z čistilno napravo.
Večina vodotokov v strnjeno zazidanih območjih, poteka po reguliranih strugah zaradi poplavne nevarnosti. Določene dele obvodnih prostorov vodotokov pa bomo smiselno oplemenititi z rastlinjem, npr. del Mislinje ob vzhodnem vstopu in sotočje Mislinje in Suhadolnice oziroma jim ob novih hidro-tehničnih posegih ob nadaljnjih regulacijah strug delno vrnili naravno podobo in prostor.
Izgradnjo malih hidroelektrarn bo omejena na že regulirane dele vodotokov. Neprizadete (neregulirane) dele vodotokov v gorskem in hribovitem svetu je treba varovati pred kakršnim koli energetskim gospodarskim izkoriščanjem.
5.1.2 Omejevanje prometa v stanovanjskih območjih
V naselju kot je Slovenj Gradec in mestni občini je promet možno omejevati le deloma. Javni potniški promet je dolgoročno sprejemljiva rešitev, zlasti če se bodo trendi zapolnjevanja nižinskega sveta ob glavnih prometnicah nadaljevali. Vsekakor pa bo pretežni del dnevne migracije znotraj občine še naprej vezan na avtomobilski promet. Omejevanje je možno z preusmerjanjem prometa na obvoznice in z koncentriranjem parkirnih kapacitet na izbranih točkah. Struktura poselitve in tipi stanovanjskih območij ne zahtevajo večjih posegov ali spremenjenih prometnih režimov (kratke razdalje, majhno število gospodinjstev na distribucijskih cestah ipd.).
V vseh območjih je potrebno ob rekonstrukcijah cest predvideti površine za pešce in na glavnih gravitacijskih smereh tudi za kolesarje.
5.1.3 Zagotovitev zelenih površin
Govoriti o zelenih površinah v naselju, ki je tako rekoč z vseh strani obkroženo s sorazmerno neprizadetim naravnim svetom je na prvi pogled nepotrebno. Toda, v samem naselju Slovenj Gradec, zelenih površin primanjkuje. Zato bomo na izbranih točkah uredili javne zelene površine, poleg tega pa vse zelene površine povezali z naravnim zaledjem. To so:
2. Ureditev parkov v naselju, ob sotočju Mislinje in Suhadolnice, v šolskem kompleksu na Štibuhu (šolski park z paviljoni in Park miru s skulpturami), na lokaciji Colatio, kjer se uredi arheološki park, in nepozidanega zelenega prostora med šolskim centrom in gozdom Dobrava.
3. Zasaditev ločilnega zelenja, med stanovanjsko zazidavo in južno obvoznico ter med industrijskimi conami in stanovanjskimi naselji oziroma prometnimi površinami.
4. Ureditev vodne poti ob Mislinji, od sotočja do vzhodnega vstopa in naprej do Turiške vasi.
5. Razglasitev dela gozda Dobrava, za gozd posebnega pomena oziroma gozd Dobrava razumeti kot parkovni gozd ali mestni gozd.
6. Zavarovati del gozdov na Rahtelu kot gozdove posebnega pomena oziroma jih razumeti kot dele parkovnega gozda, z izrazitim vizualnim pomenom – severnega roba naselja.
Območja namenjena športu in rekreaciji so locirana ob večjih poselitvenih strukturah, večje športno-rekreacijske cone v naselju Slovenj Gradec so ob magistralni cesti, južno od (v prihodnosti prenovljene) industrijske cone IC4, v Šmartnem, na Legnu in na zelenih pobočjih parkovnega gozda Rahtel – smučarske steze, usmerjenih v mesto Slovenj Gradec in naselje Pameče, na razdaljah hitre dostopnosti do bivalnih območij.
Območje nekdanjega Dobrovskega gradu je mogoče izkoristiti kot storitveno središče za športno rekreacijsko cone ob letališču.
5.1.4 Območja in objekti zavarovane dediščine
Z namenom, da bi trajno zagotovila ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih in zgodovinskih vrednot, je Skupščina občine SG z odlokom razglasila za kulturne in zgodovinske spomenike dele nepremične kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost (Uradni list RS, št. 9/94).
Zaščiteni kulturni in zgodovinski spomeniki ter drugi objekti kulturne dediščine se nahajajo na območju cele občine, vendar izraziteje na širših območjih Slovenj Gradca, Mislinjske Dobrave in Starega trga.
Posebej izpostavljamo arheološki park Colatio. Ostala dediščina, taka naravna kot tudi kulturna je že bogato dokumentirana in opisana v sprejetih občinskih dokumentih, prav tako so predpisani režimi rabe. To dejstvo jemljemo kot danost.
V smislu zavarovanja zgodovinskega in kulturnega okvira naselja Slovenj Gradec ter omogočanja vidnejšega razvoja oziroma revitalizacije območja zgodovinskega mesta Slovenj Gradec rešitve predvsem zadevajo prometno ureditev in dostopnost, lociranje parkirnih kapacitet in ureditve vstopov ter ohranitev stanovanj v mestnem središču in programsko obogatitev pritličij.
Naravni park Pohorje
Naravni park Pohorje si deli več občin. Ožje zavarovano območje obsega slemena zah. Pohorja – od Jesenkovega vrha do Rogle, osrednjo pohorsko planoto – med Klopnim vrhom, Žigartovim vrhom in Velikim vrhom ter sosesko Lobnice do Smolnika. Ne glede na lego v posamezni coni se morajo varovati naravne znamenitosti znotraj parka z režimom, ki je specifičen za posamezno zvrst znamenitosti.
Širše zavarovano območje je namenjeno trajni poselitvi, ustrezni gospodarski rabi prostora in varstvu značilne krajine ter rekreaciji in turizmu, osrednje zavarovano območje pa je namenjeno predvsem ohranitvi naravne in kulturne dediščine, vzgojno-izobraževalni in znanstveno-raziskovalni dejavnosti.
Na delu naravnega parka Pohorje, ki leži v območju Mestne občine Slovenj Gradec, so tudi določene turistične kapacitete (Kope). Predlagamo, da se ob kakršnih koli rešitvah v parku, razvoj omeji na manjše razširitve že obstoječih turističnih kapacitet, tako tistih namenjenih trženju, kakor tudi vikend naselij.
Krajinski park Plešivec
Podobno kot v Naravnem parku Pohorje bo tudi razglasitev Krajinskega parka Plešivec pomenila dodatne omejitve pri posegih v prostor. Še zlasti to velja pri komunalnih sanacijah obstoječih objektov in razmeščanju sekundarnih bivališč. V tem območju so količinsko najizdatnejši viri pitne vode za celo občino.
Varstvo in razvoj celkov
Celki so prostorska posebnost v kulturno-krajinskem okvirju občine (regije). Ohranjanje poseljenosti in dejavnosti v njih pomeni tudi varovanje kulturne identitete prostora. Vendar, pasivno, deklarativno varovanje ne bo prineslo uspehov. Zato predlagamo, da se v določenih predelih omogoči prenova in rehabilitacija celkov za namene sodobnejših oblik bivanja ali turizma, v skladu s pogoji gospodarjenja z gozdovi, kmetijskih površin in varovanja kulturne krajine. Še zlasti to velja v naseljih Sele, Graška gora, Sp. in Zg. Razbor ter jugozahodnih pobočjih Pohorja, kjer je izredno previdno in premišljeno potrebno izboljševati bivalne pogoje in pogoje oskrbe lokalnega prebivalstva z komunalnimi in storitvenimi uslugami.
5.1.5 Kmetijstvo
Kmetijska zemljišča, ki so pomembna za dolgoročni razvoj in v skladu s predpisi o kmetijskih zemljišč temelj proizvodnje hrane je treba varovati pred nesmotrnimi in neutemeljenimi posegi. Nove posege na kmetijske površine bo treba skrbno preverjati, zlasti tam kjer se bodo zaokroževala naselja.
Zaradi pridobitve dodatnih kmetijskih zemljišč, izboljšanja proizvodnih sposobnosti in znižanja stroškov obdelave se lahko izvajajo naslednje agrarne operacije: krčitev gozdov za kmetijsko rabo, male agromelioracije (krčitve zarasti, planiranje terena, pobiranje kamenja, apnenje in založno gnojenje), manjša osuševanja in komasacije zemljišč. Operacije morajo biti opravljene v skladu z veljavnimi predpisi in tako, da niso v nasprotju s ostalimi planskimi rabami prostora.
5.1.6 Gozdarstvo
Površina gozdov v občini je 10.666 ha, od tega je 18% državnih in 82% zasebnih, gozdnatost mestne občine je 62%. Gozdovi pomembno oblikujejo življenjski prostor in so važen vir dohodka številnim lastnikom gozdov ter zaposlenim v gozdarstvu in lesni industriji. Gozdna krajina, poseljenost podeželja in les so pogoj za številne dejavnosti, ki so pomembne za razvoj občine. Zato je v največji možni meri treba omejiti posege v gozdni prostor z nadaljnjo urbanizacijo, še zlasti to velja za gozdni rob.
Osnovni cilji na področju gozdarstva so krepitev produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč in sestojev, ohranjanje in krepitev osnovnih funkcij gozdov in predvsem zavarovanje redkih ali kakovostnih gozdnih sestojev pred nadaljnjo urbanizacijo.
5.2 Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru
Pri načrtovanju uravnoteženega prostorskega razvoja mesta je potrebno upoštevati dejstvo, da je Slovenj Gradec regionalno središče in da v njem prebiva približno 17.000 ljudi. Do leta 2020, kar je časovni krov tega dokumenta, število prebivalstva ne bo bistveno napredovalo, še zlasti zato, ker je v preteklem obdobju sorazmerno veliko število mlajših prebivalcev (21-40 let) zapustilo Slovenj Gradec, vsekakor pa bo raslo število gospodinjstev v Slovenj Gradcu (zaradi staranja, spremenjenih družbenih navad ipd.).
Pogoje, ki jih je potrebno zagotoviti za nadaljnji razvoj pa zadevajo naslednje dejavnosti:
– centralne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura, sociala, uprava, trgovina),
– proizvodne dejavnosti in proizvodne storitve (industrija in obrt),
– stanovanjsko gradnjo (blokovna, enodružinska, občasna),
– šport in rekreacijo (aktivna in pasivna),
– komunalno in energetsko infrastrukturo,
– prometno infrastrukturo,
– turizem.
5.2.1 Centralne dejavnosti (omejevanje lokacij – sanacije)
Največ centralnih dejavnosti (trgovine, poslovne dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, kultura, uprava, sociala) je v samem središču osrednjega naselja. Ob krepitvi lokalnih središč bo potrebno predvideti nove centralne površine ob večjih razvojnih območjih. Po naseljih so razvojni poudarki naslednji:
Slovenj Gradec
Zgodovinski del mesta je središče občine. Tu so locirane bolj ali manj vse zvrsti dejavnosti. V samem zgodovinskem naselju pa so dejavnosti med seboj mešane, tako da ne moremo govoriti o izključni rabi, temveč o združeni rabi. Centralni del mesta je označen kot območje namenjeno vsem centralnim dejavnostim, vendar so tu tudi stanovanja. Nova območja centralnih dejavnosti so pri vzhodnem vstopu, kjer gre za rehabilitacijo opuščenih industrijskih območij in za oblikovanje bulvarjev na glavnih vpadnicah, tj. Celjske in Iršičeve ulice. Oblikovanje “Celjskega bulvarja” z trgovinskimi, poslovnimi in stanovanjskimi dejavnostmi (višja gostota), je nadaljevanje namer izkazanih ob izgradnji trgovinskega centra “Katica”, južni center ob Ronkovi cesti pa sodobnim sistemom maloprodaje in poslovni dejavnosti.
Šmartno, Podgorje, Pameče, Troblje
Ob krepitvi lokalnih središč bo potrebno locirati določene dejavnosti tudi v teh območjih. Zapolnjevanje vrzeli v grajenem tkivu pomeni določeno disperzijo prebivalstva občine oziroma potrebo po omejeni disperziji centralnih dejavnosti. V teh naseljih so območja centralnih dejavnosti predvidena na obstoječih lokacijah, praviloma v krajevnih središčih.
Turiška vas, Tomaška vas
V vaških naseljih in suburbanih območjih je poudarek na kompletiranju urbane strukture z dejavnostmi namenjenimi lokalnemu prebivalstvu. Zlasti v suburbaniziranih območjih (Mislinjska Dobrava, Tomaška vas – zahod) je smiselno nameščati tudi določene poslovne in trgovinske dejavnosti, torej razpršiti tudi določeno število delovnih mest v ta naselja.
5.2.2 Proizvodne dejavnosti in proizvodne storitve (premestitve, sanacije, rekonstrukcije, dopolnitve)
Zaradi neugodnih klimatskih pogojev je lokacije namenjene proizvodnim dejavnostim z emisijskimi učinki potrebno razmeščati na lokacijah, kjer ne bo ogroženo zdravje prebivalstva. To so območja severno od sotočja Mislinje in Suhadolnice in na ravnini pod naselji Pameče in Troblje (med glavno cesto in reko Mislinjo). Na območju mesta in drugih strnjenih naselij je možno vmeščati tudi druge proizvodne dejavnosti in storitve, vendar tako, da ne poslabšujejo obstoječega ekološkega stanja.
Stremeti je treba k zgoščevanju proizvodnih dejavnosti na obstoječih lokacijah oziroma pospeševati dejanja na posodabljanju proizvodnih tehnoloških procesov.
Posebnega pomena za prihodnji razvoj mestne občine so storitvene dejavnosti, med katere sodijo tako proizvodne kakor tudi uslužnostne storitve.
Pomen industrijske proizvodnje se v občini ne bo zmanjšal. Bo pa, ob vzpostavitvi novih dejavnosti in krepitvi obstoječih terciarnih in kvartarnih dejavnosti, delež industrije v skupnem prihodku občine sorazmerno zmanjšan.
5.2.3 Stanovanjska gradnja
Stanovanjska gradnja se bo izvajala na več načinov. V območjih nižjih gostot (individualna gradnja in vrstna gradnja) ter območjih višjih gostot (kolektivna, blokovna gradnja). Potrebe po stanovanjih bodo naraščale z spremenjenim številom gospodinjstev, ki je tudi posledica staranja prebivalstva. Tipi stanovanjske gradnje so:
– stanovanjske zaokrožitve z individualno in vrstno gradnjo (predvsem v pomanjkljivo urbaniziranih območjih),
– stanovanja v območjih mešane rabe (v mestnih območjih),
– stanovanja višje gostote (organizirana kolektivna gradnja),
– začasna stanovanja – sekundarna bivališča (vikend naselja).
Pri vseh oblikah stanovanjske gradnje imajo prednost lokacije, ki jih je možno priključevati na kanalizacijski kolektorski sistem, kjer ni večjih ovir za dobavo pitne vode in kjer je možna dostopnost do obstoječega omrežja cest brez večjih novogradenj.
5.2.4 Šport in rekreacija
Površine namenjene športu in rekreaciji morajo biti razmeščene na lokacijah enostavne dostopnosti iz vseh stanovanjskih območij občine. Pri tem je potrebno ločevati športne in rekreacijske površine po namenu in obsegu ter naravi športne ali rekreacijske panoge.
5.2.5 Komunalno in energetsko omrežje
Oskrba s pitno vodo
Na osnovi zbranih podatkov bo občina izdelala kataster virov pitne vode v občini, ki bo osnova za gospodarjenje s pitno vodo. Danes se okoli 71% prebivalcev Mestne občine Slovenj Gradec oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda (glavna zajetja so v Suhem dolu), ostali so vezani na skupne lokalne vodovode ali imajo svoja lastna zajetja. Dodatne zaloge vode so še na območju Raduš, kjer naj bi izkoriščali pitno vodo s pomočjo kaptažnih vrtin. Dodatne količine pitne vode bodo omogočile eventualne širitve mestnega vodovodnega omrežja. Smiselno je širiti javna vodovodna omrežja na območja, kjer trpijo ljudje pomanjkanje pitne vode in kjer varovanje sedanjih virov vode, z določitvijo varstvenih pasov in predpisanimi ukrepi, ni izvedljivo.
Zaščita virov pitne vode
Ogroženost izvirov zaradi zunanjih vplivov je možno zmanjšati z določitvijo varstvenih pasov s predpisanimi režimi varovanja in seveda z izvajanjem ukrepov, ki so predpisani v okviru varovanja. Možnost pridobivanja neoporečne pitne vode dajejo vodovodni sistemi s kaptažnimi vrtinami, ki običajno zahtevajo manjšo površino varstvenih pasov s strogim režimom varovanja. Pri tem je treba biti pozoren na hitrost in obseg onesnaževanja vode ker na kakovost vode vpliva poleg vrste onesnaženja in narave vodonosnika še pogostost infiltracije padavin ter s tem povezano napajanje vodonosnika.
Odpadne vode
Glavni element sistema zbiranja odpadnih voda na območju občine so kolektorji do čistilne naprave in čistilna naprava. Pomembno je tudi priključevanje vseh strnjenih naselij na kanalizacijski sistem odnosno komunalno čistilno napravo. Opredeliti je potrebno tudi pogoje priključevanja industrijskih kompleksov na kanalizacijske sisteme in komunalno čistilno napravo ter možnosti izvedbe ločenega kanalizacijskega sistema.
Za naselja izven območja centralne čistilne naprave bo potrebno zgraditi manjše sisteme za čiščenje odpadnih vod. Za greznične odpadne vode iz vodovarstvenih območij in drugih varovanih vodnih območij, bo zagotovljeno čiščenje na centralni čistilni napravi.
Cilji tovrstnih projektov so predvsem razbremeniti reke, potoke in podtalnico v Mislinjski dolini. Dolgoročno je potrebno dimenzionirati tak komunalni sistem za odpadne vode, ki bo omogočal zbiranje in čiščenje vseh odplak, ki jih je možno zbrati v enoten sistem.
Plinovodno omrežje
Plinovodno omrežje v Občini Slovenj Gradec obsega priklop na primarni plinovod, merilno reducirno postajo – MRP Slovenj Gradec ter sekundarno omrežje s štirimi merilnimi postajami (pri toplarni na Štibuhu, industrijski coni Stari trg IC5, bolnici in industrijski coni na sotočju Mislinje in Suhadolnice IC3). Leta 1993 je bila zgrajena tudi MRP Legen skupaj z nizkotlačnim omrežjem za naselje Legen.
Nadaljevanje plinifikacije je zamišljeno v več etapah. Prioritetno se mora najprej zgraditi plinovodno omrežje tam, kjer bo zemeljski plin zamenjal dotrajano toplovodno omrežje. S pospešeno gradnjo lokalnega distribucijskega sistema bo treba zagotoviti možnost priključevanja vseh odjemalcev v strnjenih zazidanih območjih.
Komunalna energetika
Občina razpolaga z vsemi potrebnimi sistemi za zagotavljanje električne in toplotne energije – zemeljski plin in toplovodni sistem, tako za potrebe industrije, kakor tudi za individualno rabo. Potrebno je zmanjšati individualno uporabo neprimernih kuriv, zlasti v strnjenih naseljih in v mestu samem oziroma povsod tam, kjer je zagotovljen komunalni energetski vir.
Elektroenergetsko omrežje
Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno zagotoviti zadostne količine vsem porabnikom ter istočasno skrbeti za racionalno porabo. V območjih kjer je pričakovati obsežnejši razvoj bo potrebno zgraditi ustrezne transformatorske postaje in izvesti posodobitve (npr. kabliranje).
Male elektrarne
V skladu z usmeritvami o varstvu voda in obvodnega prostora je tovrstne posege v prostor smiselno umeščati le na lokacije kjer je narava že spremenjena, tj. v območjih kjer so struge hudourniških vodotokov že regulirane (zaradi poplavne nevarnosti), v varovana območja naravne in kulturne dediščine ter v območja varovanja zajetij pitne vode, pa ne.
Komunalni in industrijski odpadki
Lokacija odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov v Mislinjski Dobravi je bila določena v skladu s srednjeročnim družbenim in prostorskim planom Občine Slovenj Gradec. Kapaciteta sedanje deponije bo izrabljena do leta 2002, ko bo treba realizirati projekt širitve, ki bo zagotavljal kapacitete za nadaljnjih 20 let. Poseben problem so voluminozni odpadki iz industrije locirane na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Občina je zato pristopila k medregijskemu projektu za izgradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov za SV Slovenijo, ki naj bi pričela obratovati do leta 2005. Tako bo odlagališče komunalnih odpadkov v Mislinjski Dobravi v prihodnosti namenjeno le za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, ki jih ne bo mogoče odstraniti na kak drug predpisan oziroma okolju prijazen način.
5.2.6 Prometna infrastruktura
Cestni promet
Rešitve na cestnem sistemu obsegajo vse ravni cest, od magistralnih, regionalnih do lokalnih. Bistven poudarek na glavni cesti je, da se reducira število zasebnih priključkov na ustrezno število večjih, tehnično urejenih in varnih križanj z glavno cesto, in da se s tem racionalizira raba ceste. Do izgradnje železnice in zmogljivejših cestnih povezav, bo sedanji sistem cest tisti, ki bo prevzemal vse obremenitve po tovornem in osebnem prometu v občini. Posamezne gozdne ceste bo treba prekategorizirati v turistične ceste.
Najpomembnejši elementi v cestnem sistemu so naslednji:
– korekture v trasi glavne ceste pod Pamečami, racionalizacija rabe in dostopa do industrijskih in komunalnih površin na zahodu,
– izgradnja severne obvoznice skozi industrijski kompleks do ceste Slovenj Gradec-Ravne in naprej do Podgorske ceste,
– izgradnja južne obvoznice,
– izgradnja ceste na Legen,
– izgradnja krožišča na Celjski cesti, G1/4 in R1/227 po predhodnih prometnih študijah,
– rekonstrukcija lokalnih cest, ki povezujejo južno obvoznico oziroma naselje Slovenj Gradec z razpršenimi zaselki in lokalnimi središči v Mislinjski dolini (s Šmartnim, Žabjo vasjo, Turiško vasjo in Tomaško vasjo) z redukcijo in racionalizacijo individualnih dostopov na glavno cesto,
– razširitve in posodobitve obstoječih cest sočasno z stavbnimi zapolnitvami.
Železniški promet
Potencialna izgradnja povezovalne proge Dravograd-Celje pomeni težavno nalogo za mesto Slovenj Gradec. Problemi se nizajo od samega vstopa v mesto do izstopa oziroma nadaljevanju v smeri Šoštanja ali Mislinje, kakor se bo iskazalo za bolj racionalno. Objekt kot je železnica pomeni hudo obremenitev za okolje, čeprav nosi tudi nekatere koristi, še zlasti za industrijo in turizem. Možnost izgradnje proge je bila nakazana v državnem prostorskem planu (vrisana kot proga v preučevanju), zaenkrat jo samo povzemamo po predvideni trasi do industrijske cone Pameče. Ko bodo znani tehnični parametri, narava tovora, količine, geološke in druge karakteristike trase, bomo zagovarjali jugozahodno smer po obronkih Podgorske doline in direktno povezavo s Šoštanjem. Ob izgradnji železnice bo tudi zgrajena postaja za potrebe prebivalstva in gospodarstva mestne občine.
Kolesarski promet
Pri rekonstrukcijah cest in izgradnji novih cest so predvidene tudi kolesarske poti, kajti razmere za tovrsten promet so predvsem v ravninskem delu občine optimalne. Izgradnja kolesarskih poti in turističnih poti v slovenjgraškem zaledju bo naredila prostor še bolj zanimiv za razvoj specifičnih oblik turizma na podeželju. Glavne kolesarske poti bodo potekale ob glavni cesti in ob republiških cestah. V naselju Slovenj Gradec je del obstoječih cest potrebno prilagoditi tudi kolesarskemu prometu.
Stacionarni promet
Stacionarni promet ni pretirano hud problem v mestu, pri čemer je pomemben vir te problematike dnevna delovna migracija. Toda, parkirišča zasedajo precej površin, ki bi sicer lahko bile namenjene razvoju različnih dejavnosti ali le pešcem. Možne nove površine za stacionarni promet so:
– pod Glavnim trgom (sprostitev površine za druge dejavnosti),
– pri pokopališču,
– pod Vorančevim trgom (sprostitev površine za druge dejavnosti),
– pri vzhodnem vstopu,
– ob Celjski cesti po preoblikovanju v bulvar in šolskem kompleksu ob Celjski cesti,
– v območjih prenove in rehabilitacije (Tovarna meril, pod Legnom, južni center idr.).
Omenjena parkirišča oziroma podzemne garaže so mišljena kot del mestne (komunalne) infrastrukture. Pri posegih, ki se ne izvajajo z javnimi sredstvi, bi morale parkirne kapacitete biti vključene v funkcionalne površine posameznih objektov. Tako naj se tudi dimenzionira obseg novih posegov, tj. parkirne kapacitite je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču ali v skladu z opredeljenim javnim interesom na javnem zemljišču v dogovoru z občinsko upravo. Površine za parkiranje tovornih vozil je treba iskati v območjih namenjenih storitvenem dejavnostim, npr. Ob Podgorski cesti in ob glavni cesti G1 št. 4 v coni I1B.
Površine za pešce
Površine za pešce so deloma urbane, tj. mestne, tlakovane, ipd., deloma pa potekajo skozi naravno krajino. Slednje so mišljene kot povezava strnjenih zazidanih območij z območji sorazmerno ohranjene narave v zaledju. Nekatere so tudi speljane ob vodotokih, npr. povezava novega vzhodnega vstopa z sotočjem Mislinje in Suhadolnice.
Na vseh smereh večje intenzitete peš dostopov, npr. do srednješolskega središča na Štibuhu, do cerkva, športnorekreacijskih površin idr., je potrebno zgraditi pločnike, tj. z vertikalnim členjenjem površin zagotoviti varen promet. Širina pločnikov se dimenzionira glede na terenske razmere (bližina obstoječih objektov).
Podobno velja ob prometnicah med naselji. Še zlasti na smereh dostopov do središčnega naselja iz ostalih naselij v občini.
Posebno skrb je potrebno posvetiti oblikovanju dostopov za funkcionalno ovirane.
Letališče in letalski promet
Letališče je v vseh analizah prepoznano kot ena najboljših razvojnih točk v občini, tako glede možnosti gospodarskega razvoja, kot tudi povsem fizičnih, logističnih potreb. Ob novi kategorizaciji letališča bo potrebno zagotoviti pogoje za delovanje v skladu s prometno-tehničnimi predpisi.
Območje letališča pa ni le prometni objekt in ponuja možnosti za razvoj drugih dejavnosti, sorazmerno prepoznani vrednosti le-tega. Razvoj bomo usmerjali v storitvene, rekreacijske in turistične dejavnosti.
Mestni trg
Mestni trg je potrebno urediti kot dejansko zgodovinsko, identitetno in kulturno središče mesta. To tudi pomeni, da bodo na trgu vedno prisotne različne dejavnosti, tržne in manj tržne. V vsakem primeru pa za svoje funkcioniranje te dejavnosti potrebujejo dober dostop, še zlasti če se trg prepozna kot središče dogajanj v mestu. Ob sedanjem režimu rabe in lastninskih razmerah se dejavnosti, ki bi lahko trgu dale življenja ne smejo seliti drugam.
Centralne dejavnosti, ki potrebujejo več površine oziroma so odvisne od infrastrukturne opremljenosti in prometne dostopnosti, bodo locirane drugje, npr. ob vzhodnem vstopu ali v južnem centru. V središču mesta pa je potrebno zagotoviti dnevno frekventiranost (delovna mesta), popoldansko zasedenost (zabava, stanovalci) in celodnevno prisotnost (stanovanja).
Telekomunikacijska infrastruktura
Ob izgradnji novih centralnih, storitvenih in stanovanjskih dejavnosti bo potrebno izboljšati oziroma dograditi lokalne sisteme za prenos informacij ter omogočiti dostopnost do omrežja.
5.2.7 Turizem
Razvoj turizma je ena najbolj perspektivnih gospodarskih dejavnosti v svetovnem merilu. Turistična dejavnost je v Občini Slovenj Gradec tradicionalna. Dejstva pa kažejo, da turizem v novejšem obdobju (predvsem zadnjih 7 let) v občini stagnira odnosno v nekaterih segmentih nazaduje. V prihodnosti naj bi trend obrnili.
Na osnovi detajlne inventarizacije turistične ponudbe lahko v občini izpostavimo 5 značilnih tipov lokacij (prve štiri so koncentrirane, zadnja je razpršena/ploskovna): .
– mesto Slovenj Gradec, kjer je skoncentrirana večina namestitvenih in storitvenih obratov. Tu je večina kulturne ponudbe občine, tu so številni grajeni športni objekti. Tu se dogaja največ prireditev
– druga naselja v dolini, kjer so nekateri manjši namestitveni in gostinski obrati ter nekateri drugi storitveni obrati in objekti za šport,
– Gorski turistični center Kope, ki je le deloma v občini Slovenj Gradec,
– Športnorekreacijsko območje parkovnega gozda Rahtel,
– športno letališče nad Turiško vasjo, z določenimi namestitvenimi zmogljivostmi v kampu in bungalovih, gostiščih, ter možnostmi za druge rekreacije (npr. jahanje),
– hribovito zaledje, ki omogoča vso omenjeno rekreacijo v naravi. Tu so tudi številni objekti naravne in kulturne dediščine, cilji izletniških tur. Po hribovju razložene vasi pa nudijo tudi nekaj prenočitvenih zmogljivosti in prehrambenih storitev (gostilne, turistične kmetije, planinski domovi, lovske koče).
Turistična ponudba se neposredno navezuje na turistično ponudbo sosednjih občin, predvsem na Zahodnem Pohorju in ob Uršlji gori.
Pri pospeševanju nadaljnjega razvoja turizma v Mestni občini Slovenj Gradec bomo napore usmerili predvsem na naslednje turistične zvrsti:
1. kulturni turizem – izletniški in krajša bivanja,
2. poslovni in kongresni turizem – krajša bivanja,
3. športni turizem (prireditve in treningi) – krajša in daljša bivanja,
4. sejemski turizem – izletniški,
5. rekreativni turizem – krajša bivanja in izletniški,
6. rekreativni turizem – daljša bivanja/počitnice,
5.4 Izgrajevanje mesta.
5.4.1 Prenova, rehabilitacija in rekonstrukcija
Pod prenovo, rekonstrukcijo in rehabilitacijo so mišljena dejanja na izboljšanju bivanjskih, prometnih in drugih kvalitet v mestu. V skladu z načeli trajnostnega razvoja mest (Agenda 21, Habitat) so to dejanja znotraj mesta, na lokacijah obstoječe stavbne zasedenosti. Poudarek je na optimizaciji izrabe mestnega prostora (stavbnih zemljišč) z dejavnostmi, ki ustrezajo lokaciji v mestnem prostoru in ki lahko dosegajo ceno zemljišča.
Prenovili bomo naslednja območja:
– vzhodni vstop (vzhod), med Legnom in glavno cesto G1 št. 4 (trgovinske in poslovne dejavnosti, potencialno stanovanjske dejavnosti večje gostote – luksuzna stanovanja),
– vzhodni vstop (zahod), med glavno cesto G1 št. 4 in zgodovinskim središčem (poslovne dejavnosti, stanovanjske dejavnosti višjih gostot in podzemne garaže),
– južni center, trgovinsko-poslovna cona na lokaciji ob Ronkovi ulici, med glavno cesto G1 št. 4 in reko Mislinjo,
– Celjska cesta, oblikovanje bulvarja s centralnimi dejavnostmi (poslovnimi, trgovinskimi, izobraževalnimi) in stanovanjskimi programi ob izmestitvi komunalnega podjetja,
– Storitvena cona Podgorje, območje manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam,
– Komunalna cona, preselitev komunalnega podjetja s Celjske ceste,
– Storitvena cona Slovenj Gradec, območje manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam,
– Storitvena cona Volkove Zare, območje manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam.
5.4.2 Zaokroževanje
Smisel zaokroževanja lokalnih središč je v povezovanju in racionalizaciji graditev iz polpreteklega obdobja. Dodaten motiv za zgoščevanje je načrtovana izgradnja komunalnih objektov in naprav ter še posebej zbirnih kanalizacijskih kolektorjev oziroma racionalizacija stroškov izgradnje le-tega.
Zaokroževanje stavbnih površin izvira iz želje po strnjevanju zazidanih območij, oblikovanju razvidnih lokalnih središč, vzpostavitvi robov med različnimi rabami prostora in varovanju naravnega okolja pred razpršeno poselitvijo. Območja zaokroževanja so zastopana v vseh območjih mestne občine. To so:
– Šmartno pri Slovenj Gradcu, stanovanjska zazidava nižje gostote in vrstna zazidava ter dopolnitev centralnih dejavnosti,
– Tomaška vas, stanovanjska zazidava nižje gostote in vrstna zazidava ter dopolnitev centralnih dejavnosti,
– Turiška vas, stanovanjska zazidava nižje gostote in vrstna zazidava ter dopolnitev centralnih dejavnosti,
– Žabja vas, stanovanjska zazidava nižje gostote,
– Legen, Podgorje, Stari trg, zapolnitve z individualno in vrstno stanovanjsko gradnjo,
– Pameče, Troblje, zapolnitve z individualno gradnjo in stanovanjsko zazidavo višje gostote ter centralnimi dejavnostmi.
5.4.3 Posegi na nove površine
Posegi na nove površine so nujni, še zlasti to velja za industrijska območja, storitvena območja in območja stanovanjskih dejavnosti višje gostote. Slednja bodo postala pomembna v najkrajšem času, čeprav se sedaj čuti le potreba, mehanizmov racionalne realizacije pa še ni. Pri navedenih dejavnostih gre za družbeno usmerjene iniciative občinske uprave, ker gre za obsežnejša območja, ki jih ni racionalno prepuščati tržnim ali naključnim iniciativam oziroma je predhodno treba zavarovati javni interes in/ali opredeliti razmerja v javno-zasebnih partnerstvih.
Predvidena območja so:
– Industrijska cona Pameče-Troblje, večji kompleksi med obstoječimi industrijskimi območji in čistilno napravo,
– Storitveno-trgovinska cona Celjska cesta, območje mešanih stanovanjskih, trgovinskih in storitvenih dejavnosti ob mestni vpadnici,
– Storitvena cona Letališče, območje namenjeno razvoju letaliških dejavnosti in turizma ter športu in rekreacijski ob vključevanju cone Dobrovski grad,
– Stanovanjska cona Legen, stanovanjsko območje višje gostote s trgovinsko-storitvenim pasom ob Legenski cesti,
– Stanovanjska cona Podgorje, stanovanjsko območje nižje gostote (50 preb./ha),
– Stanovanjska cona Za vodo, stanovanjsko območje nižje gostote v gozdu.
5.4.4 Ohranitev obstoječih pozidanih površin
Obstoječe pozidane površine se ohranijo v celoti. Dejavnostne spremembe in preselitve posameznih dejavnosti lahko pomenijo izgubo kakovosti za nekatere, zato mora obseg predlaganih dejavnosti biti tak, da bo ohranjen tako lokalni kakor tudi regionalni pomen mesta. Dejavnosti na novih površinah ne pomenijo izgube določenih dejavnosti na sedanjih lokacijah, prav nasprotno, dejavnostni ustroj naselja bo komplementiran, tj. dopolnjen z sedaj manjkajočimi ali ne dovolj razvitimi dejavnostmi.
5.4.5 Kontinuiteta mestne oblike
Ohranjanje mestne oblike je možno tudi z novimi razmestitvami in novimi posegi. Če je zgodovinsko mesto prepoznano kot vrednota, ki je pod najstrožjim varstvenim režimom, je treba prostor za nove dejavnosti, ki jih mesto potrebuje za svoj razvoj, iskati drugje.
Ponovno poudarjamo, da pozidane strukture v občini morajo biti razumljene kot nedeljiva celota, čeprav so fizično ločene oziroma prekinjene z območji kmetijskih ali drugih površin. Povezave je možno doseči z strnjevanjem grajene strukture, novimi povezavami in razmestitvami dejavnostmi.
5.5 Varstvo okolja in vodno gospodarstvo
Večji del površine mestne občine je tako ali drugače zavarovan. Govorimo o obsežnim površinah gozdov, zajetjih pitne vode, območjih zavarovane kulturne krajine (zlasti na obronkih Pohorja, Razborja in v vznožju Plešivca). Poleg tega se mestni prostor v vseh svojih dimenzijah neposredno srečuje z območji še vedno pretežno neokrnjene narave.
Problematični so posamezni sklopi in posamezna dejanja (tudi v novi urbanistični zasnovi), zato bo treba pri nadaljnjem načrtovanju še posebno pozornost nameniti:
– novim cestnim povezavam, ki bodo povzročile določene zareze v prostoru, še zlasti to velja za južno obvoznico, ki bo prekinila neposredni stik mesta z gozdovi Dobrave,
– industrijskemu območju pri Pamečah in Trobljah, ki bo prekinilo vizualen stik z reko Mislinjo in preprečile naraven stik med gozdovi v zaledju z gozdovi na Rahtelu in naprej,
– obvodnemu prostoru večinoma reguliranih vodotokov zaradi poplavne nevarnosti, zlasti na večjih vodotokih je obvodni prostor tako rekoč neeksistenten in ga bo potrebno v prihodnosti nanovo vzpostaviti,
– izgradnja malih hidroelektrarn naj se omeji na že regulirane dele vodotokov.
Po drugi strani, racionalizacija urbanizacijskih procesov, tj. strnjevanje in konsolidacija grajene strukture na nekaj izbranih območjih (predvsem okoli obstoječih naselij z funkcijskimi in stavbnimi dopolnitvami), bo urbanizacijo usmerjala tja kjer bo obvladljiva. V gozdni prostor ali razpršeno po vsem področju vsekakor ne.
Dodaten motiv za racionalizacijo stavbnih površin je načrtovana izgradnja centralne čistilne naprave (Troblje) in zbirnih kolektorjev skozi vsa območja poselitve (Mislinjska dolina, Podgorska dolina, Pameška dolina in planota Legen). Koncentracija urbanizacije ob teh smereh je imperativ.
Poseben problem, obenem pa tudi vrednoto predstavljajo “celki” v hribovitem zaledju. Le-ti nikakor ne smejo postati ogrodja prihodnje urbanizacije, temveč jih je potrebno zavarovati kot krajinsko in kulturno dediščino. Širitve celkov bi morali preprečevati oziroma njihov razvoj nadzorovati ter obravnavati od primera do primera.
Varovanje voda
Naloge dolgoročne politike na tem področju so predvsem stalni nadzor nad kvaliteto, količinami in varovanjem vodozbirnih območij ter obstoječih vodovodnih sistemov. Nadaljevati je potrebno tudi projekt “Hidrološke raziskave vodnih virov na območju Mestne občine Slovenj Gradec“ v sklopu projekta “Pitne in mineralne vode“. Nadaljevati je potrebno tudi z raziskavo možnosti pridobivanja in izrabe termalne vode, ki bi bila pomembna razvojna komponenta za turizem.
5.6 Obramba in varovanje prebivalstva
Z novimi posegi se ne sme zmanjšati obrambna sposobnost območja. Novi posegi morajo biti izvedeni tako, da se ne ogroža individualna in kolektivna varnost občanov in materialnih dobrin ter narave.

I. V Poglavju X. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJE se:
A) V podpoglavje A) Posegi v prostor – urejanje prostora – površine za stanovanjsko gradnjo nadomesti uvodni odstavek, tako da se glasi:
Ves strnjeno poseljeni prostor občine razumemo kot nedeljivo entiteto, in je zato urbanistična zasnova skupna vsem naseljem. To je območje Mislinjske doline, Podgorske doline, Legenske planote in območja naselij Slovenj Gradec, Pameče in Troblje. Preostali del razumemo kot “podeželje” – območje razpršene gradnje.
Poudarek pri nadaljnjem urejanju prostora v občini bo na prenovi, rekonstrukciji in rehabilitaciji. Pri tem so mišljena dejanja na izboljšanju bivanjskih, prometnih in drugih kvalitet v mestu. V skladu z načeli trajnostnega razvoja mest (Agenda 21, Habitat) so to dejanja znotraj mesta, na lokacijah obstoječe stavbne zasedenosti. Poudarek je na optimizaciji izrabe mestnega prostora (stavbnih zemljišč) z dejavnostmi, ki ustrezajo lokaciji v mestnem prostoru in ki lahko dosegajo ceno zemljišča.
Pomemben del bo predstavljalo zaokroževanje stavbnih površin, ki izvira iz želje po strnjevanju zazidanih območij, oblikovanju razvidnih lokalnih središč, vzpostavitvi robov med različnimi rabami prostora in varovanju naravnega okolja pred razpršeno poselitvijo. Območja zaokroževanja so zastopana skoraj v vseh območjih mestne občine. Smisel zaokroževanja lokalnih središč je v povezovanju in racionalizaciji graditev iz polpreteklega obdobja. Dodaten motiv za zgoščevanje je načrtovana izgradnja zbirnih kanalizacijskih kolektorjev oziroma racionalizacija stroškov izgradnje le-tega.
Posegi na nove površine so tudi nujni, še zlasti to velja za industrijska območja, storitvena območja in območja stanovanjskih dejavnosti višje gostote. Slednja bodo postala pomembna v najkrajšem času, čeprav se sedaj čuti le potreba, mehanizmov racionalne realizacije pa še ni. Pri navedenih dejavnostih gre za družbeno usmerjene iniciative občinske uprave, ker gre za obsežnejša območja, ki jih ni racionalno prepuščati tržnim ali naključnim iniciativam oziroma je predhodno treba zavarovati javni interes in/ali opredeliti razmerja v javno-zasebnih partnerstvih.
Posegi po veljavnih prostorskih izvedbenih aktih ostanejo v veljavi kolikor so skladni z usmeritvami urbanistične zasnove.
B) V podpoglavje A) Posegi v prostor – urejanje prostora – površine za stanovanjsko gradnjo se črta in nadomesti naslednje alinee:
– “Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja”, “individualna stanovanjska gradnja” in “površine za gradnjo počitniških hiš”, se nadomestijo s skupnim besedilom:
a) stanovanjska območja višje gostote (do 80 preb./ha)
Stanovanjsko-trgovinska cona Celjska cesta, oblikovanje bulvarja s poslovnimi, trgovinskimi in stanovanjskimi programi z mestnimi dejavnostmi – območje mešanih stanovanjskih, trgovinskih in storitvenih dejavnosti ob mestni vpadnici ob izmestitvi komunalnega podjetja,
b) stanovanjska območja nižje gostote (do 50 preb./ha)
Stanovanjska cona Legen, stanovanjska zazidava s storitvenimi dejavnostmi
Stanovanjska cona Podgorje, stanovanjsko območje nižje gostote.
Stanovanjska cona Za vodo, stanovanjsko območje nižje gostote,
c) stanovanjske zaokrožitve (do 50 preb./ha)
Šmartno pri Slovenj Gradcu, stanovanjska zazidava nižje gostote in vrstna zazidava ter dopolnitev centralnih dejavnosti
Tomaška vas, stanovanjska zazidava nižje gostote in vrstna zazidava ter dopolnitev centralnih dejavnosti
Turiška vas, stanovanjska zazidava nižje gostote in vrstna zazidava ter dopolnitev centralnih dejavnosti
Žabja vas, stanovanjska zazidava nižje gostote
Legen, Podgorje, Stari trg, zapolnitve z individualno in vrstno stanovanjsko gradnjo
Spodnji Kavdek, stanovanjska zazidava nižje gostote
Pameče, Troblje, zapolnitve z individualno gradnjo in stanovanjsko zazidavo nižje gostote (50 preb./ha) ter centralnimi dejavnostmi
– Površine za proizvodne dejavnosti, storitveno proizvodnjo in industrijo, ki se nadomesti z besedilom:
Industrijska cona Pameče-Troblje, večji kompleksi med obstoječimi industrijskimi območji in čistilno napravo
– Površine za storitvene dejavnosti in storitveno obrt, ki se nadomesti z besedilom:
Storitvena cona Slovenj Gradec, območje manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam med Suhadolnico in severno obvoznico
Storitvena cona Volkove Zare, območje manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam in stanovanjski gradnji
Storitvena cona Podgorje, območje manjših obratov namenjenih podjetniškim iniciativam
Storitvena cona Letališče, območje namenjeno razvoju letaliških dejavnosti in turizma ter športu in rekreaciji ob navezavi na cono Dobrovski grad
– Površine za centralne dejavnosti, ki se nadomesti z besedilom:
Vzhodni vstop (vzhod), med Legnom in glavno cesto G1 št. 4 (trgovinske in poslovne dejavnosti, potencialno stanovanjske dejavnosti večje gostote – luksuzna stanovanja)
Vzhodni vstop (zahod), med glavno cesto G1 št. 4 in zgodovinskim središčem (poslovne dejavnosti, stanovanjske dejavnosti višjih gostot in podzemne garaže)
Južni center, storitvena cona na lokaciji ob Ronkovi cesti med glavno cesto G1 št. 4 in reko Mislinjo ter v navezavi na sedanjo obrtno cono s korekturami v programih in razmestitvah slednje
– Komunalna infrastruktura, kjer se črta in nadomesti besedilo:
1. uvodnega stavka, ki se glasi:
Pomembnejši objekti, ki se bodo realizirali na področju komunalne infrastrukture so naslednji:
2. točke d) cestno omrežje, ki se glasi:
– rekonstrukcija glavne ceste G1 št. 4,
– rekonstrukcija republiških cest III. kategorije,
– prekategorizacija lokalnih cest v turistične ceste,
– izgradnja južne obvoznice,
– izgradnja severne obvoznice,
– izgradnja povezovalne ceste od južne obvoznice do Legna,
– izgradnja kolesarskih stez in poti.
II. V Poglavju X. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJE se v podpoglavju F. Program priprave prostorsko izvedbenih aktov:
1. nadomesti preglednica, tako da se glasi:
Nove površine

Ci2          Štibuh                   PUP
Ct1          Južni vstop              ZN, PUP
Ct3          Stari trg                ZN
Ct4          Turiška vas              PUP
I1           Pameče-Troblje           ZN
J2           Šmartno pri Sl. Grad.    UN
K1           Čistilna naprava         ZN
K2           Pokopališče              UN
K3           Komunala                 PUP
K4           Smetišče                 UN
Ps2          Letališče                UN
Ps3          Legen                    ZN
R1           Letališče                UN
R2           Legen                    UN
R3           Slovenj Gradec (del)     UN
Sv1          Legen                    ZN
Sn1          Cesta na Legen           ZN
Sn2          Podgorska cesta          ZN
Sn3          Krnice 2                 PUP
Sn4          Podgorje                 ZN
Sn5          Za vodo                  ZN
Prenova rehabilitacija
Ci1          Celjska cesta            ZN
Ct2          Vzhodni vstop 1          ZN
J1           Glavni trg               UN
Po1          Slovenj Gradec           UN
Po2          Volkove Zare             UN
Ps1          Podgorska cesta          UN
Sv2          Celjska cesta            UN
Ct5          Celjska cesta            UN
Zaokrožitve
Sz1          Sp. Kavdek               PUP
Sz2          Troblje                  PUP
Sz3          Troblje                  PUP
Sz4          Pameče                   PUP
Sz5          Stari trg                PUP
Sz6          Stari trg 2              PUP
Sz7          Legen                    PUP
Sz8          Legen 2                  PUP
Sz9          Brdnik                   PUP
Sz10         Podgorje                 PUP
Sz11         Jug                      PUP
Sz12         Ob Homšnici              PUP
Sz13         Trebuška vas             PUP
Sz14         Šmartno                  PUP
Sz15         Žabja vas                PUP
Sz16         Tomaška vas              PUP
Sz17         Turiška vas              PUP
Sz18         Misl. Dobrava            PUP
Sz19         Ob Suhadolnici           PUP
Prometni objekti
Glavna cesta                          LN
Južna obvoznica                       LN
Severna obvoznica                     LN
Cesta na Legen                        LN
Krožišče Celjska–Iršičeva             LN
Nova Podgorska c.                     LN
Cesta k smetišču                      LN
Kolesarske steze in poti              LN

2. Iz besedila se črtajo vse strokovne podlage za neizvedene posege, ki niso usklajeni z urbanistično zasnovo.

Spremembe in dopolnitve kartografskega dela in kartografske dokumentacije k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu se izvedejo zaradi uskladitve z urbanistično zasnovo naselij Slovenj Gradec, Podgorje, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Tomaška in Turiška vas z vrisom sprememb in dopolnitev v:
1. Kartografski del dolgoročnemu in srednjeročnemu planu, kjer se spremenijo karte:
Karta št. 1 Zasnova urbanega prostora
Karta št. 2 Namenska raba površin
Karta št. 3 Prometno omrežje
Karta št. 4 Energetsko omrežje
Karta št. 5 Vodovod in kanalizacija in varovana vodna zajetja
Karta št. 6 Vodnogospodarske ureditve
Karta št. 7 Varstvo okolja ter varstvo naravne in kulturne dediščine
6. Kartografsko dokumentacijo k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu za območje Mestne občine Slovenj Gradec, kjer se vrišejo:
– območja urejanja urbanističnih zasnov naselij Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Pameče, Podgorje, Troblje, Tomaška in Turiška vas
– nova stavbna zemljišča
– trase načrtovanih prometnic
– novi načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti
na kartah PKN 1:5000:
– Slovenj Gradec PKN št. 3, 4, 11, 12, 13, 14, 15, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47
– Ravne na Koroškem PKN št. 39, 40, 49, 50
– Šoštanj PKN št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 15
– Mozirje PKN št. 10
6. Grafični del urbanističnih zasnov naselij Slovenj Gradec, Pameče, Troblje, Podgorje, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Tomaška in Turiška vas vsebuje naslednje prikaze:
Karta št. 1 Strategija urejanja prostora
Karta št. 2 Namenska raba in organizacija prostora
Karta št. 3 Promet
Karta št. 4 Infrastruktura
Karta št. 5 Zeleni sistem
Karta št. 6 Urbanistično oblikovalske smernice urejanja naselij
na kartah v merilu 1:10000 (pomanjšava iz TTN 1:5000)
6. Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu sta izdelana v osmih izvodih, ki jih hranijo:
– MO Slovenj Gradec, Uprava za urejanje prostora in varstvo narave (3)
– MO Slovenj Gradec, Oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo
– UE Slovenj Gradec, Oddelek za okolje in prostor
– UE Slovenj Gradec, Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– MOP, Inšpektorat za okolje in prostor
– MOP, Urad za prostorsko planiranje

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.