Občinski svet občine Vitanje je na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99) na 9. redni seji dne 15. 10. 1999 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za staro jedro Vitanja – za ureditveno območje UN 3, ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar, d.n.o., Velenje, pod št. 128/99 z datumom februar 1999 in so sestavni del tega odloka.

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami Občine Vitanje določajo:
– meje območja urejanja,
– funkcije območij urejanja ter merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov in za druge posege v prostor,
– merila in pogoje za urejanje prometnega omrežja,
– merila in pogoje za komunalno urejanje,
– merila in pogoje za varovanje okolja,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– urejanje prostora za obrambo in zaščito.

Za posege v prostor po tem odloku, za katere je potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, izda lokacijsko dovoljenje upravni organ Upravne enote Slovenske Konjice na podlagi lokacijske dokumentacije.

Za posamičen poseg ali več posegov se lahko pred izdelavo lokacijske dokumentacije zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev, kolikor je to potrebno za:
– ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
– ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
– zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racionalne rabe prostora,
– zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.

Ureditveno območje PUP za jedro Vitanja zajema območje urejanja z oznako UN3, kot je bilo opredeljeno s planskimi akti Občine Vitanje (odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1999 za območje Občine Vitanje – v letih 1993 in 1994, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 37/98), razen izvzetega manjšega dela ob stari šoli, ki se ureja z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja – za dodano območje 16/5 v naselju Vitanje (Uradni list RS, št. 80/98).
Ureditveno območje PUP za jedro Vitanja predstavlja zaključeno celoto znotraj meje ureditvenega območja urbanističnih zasnov naselja Vitanje ter osrednje, najstarejše jedro naselja z obrobnimi odprtimi površinami na zahodni strani, ob vznožju hriba s Krajnikovim gradom, severni del ureditvenega območja ob Hudinji ter vhodni del naselja iz smeri soteske ob potoku Hudinji.

Meja ureditvenega območja, ki ga urejajo PUP za jedro Vitanja, je grafično vrisana na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka.
Opis meje ureditvenega območja je podan v smeri urinega kazalca iz začetne točke T, ki predstavlja zahodni vogal parcele št. 321. Od tu dalje poteka meja v smeri proti severu po severnem robu te parcele ter po zahodnih robovih parcel št. 301/4, 303, 302, 301/2, 296, 295, 294, 293, 292, 289, 288, 287, 286, 285 in 281. V zahodnem vogalu te parcele se meja obrne proti jugozahodu ter poteka po južnih robovih parcel št. dela 280 in 204 ter doseže rob lokalne ceste – parcela št. 406. Meja prečka to parcelo, se obrne proti severu ter se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 406 (lokalna pot) v dolžini okrog 90 m. Meja nato doseže rob parcele št. 407 (lokalna pot), prečka to parcelo ter parcelo št. 411 (lokalno cesto) ter se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 209/2 ter severnem robu parcele št. 209/1 in se nadaljuje v smeri proti severovzhodu. Meja nato prečka parcelo št. 411 (lokalna cesta v Brezen) ter poteka po severnem robu te parcele v dolžini okrog 80 m. Meja se nato obrne proti jugovzhodu in poteka po severnem robu parcele št. 231 ter doseže parcelo št. 429/1 (potok Hudinja). Meja se nato obrne proti jugu ter poteka po osi parcele št. 429/1 (struga potoka Hudinja) v dolžini okrog 400 m. Meja nato poteka v obliki zajede po robovih parcel št. 307, *107, 405 (glavna cesta skozi jedro Vitanja), *113 in 309; meja nato znova doseže rob parcele št. 429/1 (struga potoka Hudinja), prečka to parcelo ter se nadaljuje delno po vzhodnem robu te parcele, ter po robovih parcel št. 317, 403, 327, 329 in delno *123. Ko meja doseže južni vogal parcele št. 329, se obrne proti zahodu ter poteka po južnem robu te parcele v dolžini okrog 80 m. Meja nato prečka zahodni rob te parcele ter se vijugasto nadaljuje po robovih parcel št. 329, 331/1 in 429/1 (struga potoka Hudinja), prečka to parcelo, se nadaljuje po južnem robu parcele št. 334 ter doseže rob parcele 400 (cesta Vitanje–Nova cerkev). Meja nato poteka v smeri proti severozahodu in prečka parcele št. 400 (cesta), 335/1, 335/2 in 324/2. Meja se nadaljuje v isti smeri po jugozahodnem robu parcele št. 321 ter se zaključi v začetni točki T. Vse parcele so v k.o. Vitanje.
Ureditveno območje znotraj opisane meje meri 7,287ha.

Ureditveno območje jedra Vitanje je členjeno v 3 območja urejanja, znotraj katerih so dovoljeni različni možni posegi. Območja urejanja so naslednja:
A) predel starega urbanega jedra naselja Vitanje: območje za oskrbne in storitvene dejavnosti,
B1) vhodni del naselja iz smeri soteske Hudinje (Celje, Nova cerkev): območje za stanovanja in dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Vitanje,
B2) severni del ureditvenega območja ob Hudinji: območje za stanovanja in dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Vitanje,
C) mejni odprt prostor na zahodni strani urbaniziranega jedra naselja (vznožje pobočja s Krajnikovim gradom): območje, ki se mu primarna raba ne sme spreminjati.

Za določanje vrst posegov v prostor ureditvenega območja PUP jedra Vitanja veljajo naslednje načelne opredelitve:
– dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov (cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV in CATV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave), pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Vitanje, ki so skladni z opredelitvami iz planskih aktov Občine Vitanje, na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s PUP ni drugače določeno;
– dovoljene so nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Znotraj posameznih območij urejanja, kot so opredeljena v 7. členu tega odloka, so dovoljeni še naslednji posegi:
A) predel starega urbanega jedra naselja Vitanje: območje za oskrbne in storitvene dejavnosti:
1. prizidava, rakonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječih objektov za oskrbno-storitvene dejavnosti praviloma v pritličjih ter za stanovanja praviloma v etaži in na mansardi – po vsakokratni presoji ustreznosti posega ter na osnovi predhodno pridobljenega mnenja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;
2. dovoljena je nadomestna gradnja objektov na istem mestu ter na osnovi predhodno pridobljenega mnenja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
B1) vhodni del naselja iz smeri soteske Hudinje (Celje, Nova cerkev)
in
B2) severni del ureditvenega območja ob Hudinji: območji pretežno za stanovanja, kjer je možna je gradnja novih objektov, prizidkov, nadzidav, pomožnih objektov:
1. novogradnja individualnih stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi objekti.
Dovoljene so tudi namembnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Vitanje, v smislu drobne obrtne in storitvene dejavnosti, vendar le za takšne dejavnosti, ki nimajo motečih vplivov na okolje, oziroma je možno te vplive z ukrepi zmanjšati na sprejemljivo stopnjo. Za te posege je potrebno predhodno pridobiti soglasje Občine Vitanje, na osnovi presoje ustreznosti posega in bodoče dejavnosti. Dovoljeni so naslednji posegi:
2. novogradnja in nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti;
3. prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, nadomestna gradnja in sprememba namembnosti obstoječih objektov za oskrbno storitvene dejavnosti;
4. novogradnja in nadomestna gradnja obrtnih objektov, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno dejavnost;
5. novogradnja objektov, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov za potrebe turistične dejavnosti;
6. ureditev stanovanjskih objektov s prostori za turistično dejavnost (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori);
7. novogradnja, rekonstrukcija in dozidava objektov ter urejanje površin za potrebe športno-rekreacijske dejavnosti;
8. gradnja čistilne naprave za naselje Vitanje;
C) mejni odprt prostor na zahodni strani urbaniziranega jedra naselja (vznožje pobočja s Krajnikovim gradom): območje, ki se mu primarna raba ne sme spreminjati – druge površine znotraj ureditvenega območja naselja Vitanje: nezazidan – odprt prostor / prehod v kmetijske in gozdne površine:
1. ni dovoljena gradnja novih objektov;
2. dovoljene so posebne ureditve zelenih površin ali kot sestavni del parcele (vrt) ali kot sprehajalne površine.

Splošni pogoji
Sprememba namembnosti objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in krajinske značilnosti prostora.
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost.

Posebni pogoji za območje urejanja A
Dovoljena je sprememba namembnosti tako, da je objekt v pritličju namenjen oskrbnim in storitvenim dejavnostim (javnemu programu), v etaži ter na mansardi – izkoriščenem podstrešju pa predvsem stanovanjem. Izjemoma je v etaži ali na mansardi možno urediti prostore za oskrbne in stroritvene dejavnosti, kolikor je možno ob objektu zagotoviti potrebne zunanje površine (dostop, parkirne površine). Za spremembo namembnosti v območju urejanja A) je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Za določanje velikosti parcel za stanovanjske objekte velja določilo, da naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju.

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in glede na naravne in ustvarjene (sedanja parcelacija) danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče).

V območjih urejanj B1) in B2) veljajo še naslednji pogoji:
a) Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manj kot 1 m. Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele. V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin.
b) Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.

Novi objekti in prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m oziroma tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani drugi varstveni pogoji. Gradnja novega objekta ali prizidanega dela objekta v oddaljenosti od parcelne meje manj kot 4 m je dovoljena le v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča.
Odmiki novih objektov in prizidanih delov objektov od sosednjih objektov morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov. V primeru, da gre za gradnjo novega objekta v smislu zapolnitve, mora biti odmik novega objekta od obstoječih manjši od 16 m.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste komunalnih vodov in naprav.
Odmiki od Hudinje in drugih vodotokov morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s pogoji skrbnika vodotoka.

Gradnja prizidkov je dovoljena le na zunanji, vrtni strani niza objektov ter ob upoštevanju historične parcelacije; velikost prizidanega dela se določi na osnovi pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine za izdelavo projektne dokumentacije (lokacijski del in gradbeni del) za prizidavo.

Novogradnje, nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje iz teh obrazložitev.
Izraba zemljišča naj bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici.
Pomožni objekti kot so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo, so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekta veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje.

Pogoji za oblikovanje objektov v območjih urejanja B1) in B2) so naslednji:
a) Stanovanjski objekti:
– tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), daljša stranica objekta je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami,
– višinski gabarit: klet + pritličje + mansarda – izkoriščeno podstrešje za lokacije na strmejših legah, oziroma: pritličje + 1.etaža + mansarda za lokacije na ravninskih legah,
– streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 40– 45°. Kritina naj bo praviloma opečna – bobrovec.
b) Pomožni objekti:
– dovoljena je izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti sosednjih objektov,
– prostostoječe cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objekov naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
c) Ostali objekti (objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti, obrtni objekti):
– pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije.
č) Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
Pogoji za oblikovanje objektov v območu urejanja A) so naslednji:
Pogoji za oblikovanje prizdav, rekonstrukcij in adaptacij obstoječih objektov se določijo v fazi priprave projektne dokumentacije (lokacijske in gradbene) na osnovi predhodno pridobljenih pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih materialih.
Ograje so dovoljene, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

Načrtovanje in urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo z soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Pri graditvi ali rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje. Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko mrežo za odvajanje odpadnih vod, z zagotovljenim ustreznim predčiščenjem, v predvideno čistilno napravo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena, se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju Občine Vitanje. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).

Pri oskrbi z vodo je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– vsa nova in dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca,
– za lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je potrebno predhodno preučiti možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode,
– kolikor se oceni, da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne zbiralnike vode po pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba,
– ni dovoljeno zasipavnje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak ustrezno vzdrževati.

Za odvajanje odpadnih vod veljajo naslednji pogoji:
– v delih ureditvenega območja, kjer ni kanalizacije, veljajo za odvod odpadnih vod določila iz navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85),
– pri objektih za kmetijsko dejavnost je potrebno urediti gnojne jame skladno z določili navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) oziroma skladno s pogoji pristojne sanitarne inšpekcije,
– po zgraditvi čistilne naprave za naselje Vitanje je obvezno priključevanje vseh objektov v ureditvenem območju naselja Vitanje na kanalizacijsko omrežje z odvodom v čistilno napravo.

Za odstranjevanje komunalnim odpadkov veljajo naslednji pogoji:
– pri ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati občinski odlok o ravnanju z odpadki,
– neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi prvotno stanje in namembnost,
– posebne odpadke (odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.

Za oskrbo z električno energijo veljajo naslednji pogoji:
– na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje ter planirano zasnovo elektroomrežja,
– upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za gradnjo,
– priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na elektroenergetsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca,
– graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše ustrezna strokovna služba.

Pri poseganju v prostor ureditvenega območja starega jedra Vitanja so dovoljene vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije ipd.), vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi.
Okolica objektov se lahko zasadi le z domačimi vrstami rastlinja.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri posegih v prostor, je potrebno deponirati in jo uporabiti za izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin.

Vodotok Hudinjo in potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, je potrebno urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od vodotoka vsaj 5 m; manjši odmik je dovoljen le v soglasju skrbnika vodotoka. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti, ki bi ovirali prehod ob vodotoku.

Vsi viri vseh vrst onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja.
Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na načine, kot jih določajo predpisi za to področje varovanja.

Ureditveno območje PUP za staro jedro Vitanja je opredeljeno v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), za katero so v 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
Skladno z določili 12. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 28/86) oziroma 13. člena odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), je potrebno ob začetku obratovanja novih objektov, kjer bi utegnil nastajati prekomerni hrup nad določenima dnevno in nočno ravnijo hrupa (50 dBA oziroma 60 dBA), opraviti meritve hrupa. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).

Ureditveno območje PUP za staro jedro Vitanja je v planskih aktih Občine Vitanje: odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1999 za območje Občine Vitanje – v letih 1993 in 1994 (Uradni list RS, št. 37/98) opredeljeno:
– kot naravni spomenik – soteska Hudinje (NS 297) – kamor sega manjši del ureditvenega območja na južni strani,
– kot pomembnejši kulturni spomenik – U – urbanistični (4450) Vitanje – trško jedro.
Za vse posege v prostor v ureditvenem območju PUP je potrebno pridobiti:
– v južnem delu območja urejanja A) ter v območju urejanja B1) predhodne pogoje oziroma soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine;
– v celotnem ureditvenem območju PUP predhodne pogoje oziroma soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine;
– v območju urejanja A) je potrebno pred izdelavo projektne dokumentacije za poseg v prostor pridobiti pogoje za izdelavo projektne dokumentacije, kasneje pa soglasje k izdelani dokumentaciji; pri izvajanju del je potrebno zagotoviti občasen oziroma, glede na zahtevnost posega, stalen nadzor pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Za zagotovitev varstva pred požari je pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za posamezne posege potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz veljavnih zakonov, prepisov in standardov za področje varstva pred požari.
Interese in potrebe glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje oziroma skladno z občinskim načrtom zaščite in reševanja.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Vitanje in na Upravni enoti Slovenske Konjice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo prostojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.