Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98), 3., 25. 105. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85,47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93, 35/97, 73/98) ter v skladu s 16. členom statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 30. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o javni snagi in videzu naselij v Občini Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo:
1. načini in ukrepi za vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotavljanja higienskih pogojev za življenje na območju Občine Žalec (javna snaga),
2. ukrepi za zagotovitev primernega videza mesta in drugih naselij v občini (videz naselij),
3. ukrepi in načini za urejanje, vzdrževanje in varovanje javnih in drugih zelenih površin.
2. člen
Za javne površine se po tem odloku štejejo:
1. ulice, pločniki, trgi in ceste, podvozi, nadvozi, mostovi, obrežja vodotokov;
2. železniške in avtobusne postaje, postajališča in avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice, telefonske govorilnice;
3. javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi; zelenice ob javnih komunikacijskih poteh, ob spomenikih ter turističnih objektih (v nadaljevanju: javne zelene površine);
4. okolica javnih zaklonišč, športnih in otroških igrišč;
5. pokopališča;
6. kopališča.
3. člen
S tem odlokom se poleg površin iz 2. člena urejajo tudi naslednje druge površine:
1. funkcionalna zemljišča ob javnih objektih (kot npr. dostopne poti, dovozi, parkirni prostori in podobno);
2. skupna funkcionalna zemljišča, parkirišča, zelenice in otroška igrišča ob stanovanjskih blokih;
3. nezazidana stavbna zemljišča.
4. člen
Za pooblaščene izvajalce se po tem odloku štejejo tisti usposobljeni izvajalci (pravne osebe in posamezniki), ki jim je bilo opravljanje določenih dejavnosti poverjeno s koncesijo ali drugo podobno pogodbo.
II. JAVNA SNAGA
A) Vzdrževanje javne snage
5. člen
Za vzdrževanje javne snage na javnih površinah (2. člen) skrbijo pooblaščeni izvajalci, razen v primerih 2., 4. in 6. točke 2. člena, v katerih za vzdrževanje javne snage skrbijo lastniki teh površin.
Za vzdrževanje javne snage na površinah iz 3. člena tega odloka skrbijo lastniki oziroma upravljalci.
6. člen
Na površine iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano:
1. metati papir, cigaretne ogorke in druge odpadke,
2. zlivati odpadne vode in tekoče odpadke,
3. odlagati odpadke, dračje, vejevje, gradbeni material, embalažo, tehnične predmete in podobno,
4. odlagati zapuščena vozila (zapuščeno vozilo je motorno vozilo, ki nima nameščenih registrskih tablic ali ni registrirano ali je poškodovano in nihče ne skrbi zanj),
5. prati motorna in druga vozila,
6. odvajati vode iz zgradb in zemljišč,
7. opravljati kakršnakoli obrtniška dela brez posebnega dovoljenja upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.
Lastniku zapuščenega vozila odloženega na površini iz 2. in 3. člena tega odloka se odredi obveznost odstranitve vozila v roku 8 dni. Če lastnik zapuščenega vozila ne izvede odstranitev vozila v odrejenem roku, mora po naročilu pristojne inšpekcije to storiti pooblaščeni izvajalec na stroške povzročitelja. Vozilo se shrani na primernem in varovanem prostoru za čas 14 dni. V času hrambe vozila se lastnika še enkrat pisno pozove k prevzemu vozila v roku 7 dni, proti plačilu vseh stroškov, nastalih v postopku odstranjevanja vozila. Če se lastnik vozila v tem določenem roku ne odzove pozivu in vozila ne prevzame, se vozilo preda podjetju, pooblaščenemu za predelavo kovinskih odpadkov.
V primeru, da lastnik vozila ni znan, se dolžnost odstranitve zapuščenega vozila prenese na lastnika površine, na kateri se zapuščeno vozilo nahaja. Postopek odstranjevanja se izvede s smiselno uporabo določb prejšnjega odstavka tega člena.
7. člen
Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1. pri obnovi in gradnji objektov postaviti lovilne odre in zaščitne zavese, kolikor prihaja pri delu do prašenja,
2. očistiti gradbišče odpadkov, ki bi lahko onesnažili javne površine,
3. preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb,
4. skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,
5. nalagati material na vozila tako, da se pri prevozu ne stresa po javnih površinah,
6. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča,
7. uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču, tako da se ne raznaša na javne površine.
8. člen
Prevozniki (pravne osebe in posamezniki) so dolžni:
– pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi zavarovati tovor tako, da ne povzroča smradu in prašenja in preprečiti stresanje takšnih snovi na javne površine,
– vozilo očistiti pred dovozom na javno površino in s tem preprečiti onesnaženje le-te.
Pri prevozu gramoza ali peska morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa tovor na javne površine.
V primerih, ko prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora le-to takoj očistiti.
9. člen
Organizatorji prireditev in prodajalci pri stojnicah morajo skrbeti, da se javne površine ne onesnažujejo, po uporabi pa so dolžni le-te takoj očistiti in kadar je potrebno, tudi razkužiti ter vzpostaviti v prvotno stanje.
10. člen
Če povzročitelj onesnaženja javne površine iz 8. in 9. člena tega odloka ne očisti in po potrebi ne razkuži takoj po onesnaženju oziroma uporabi, mora po naročilu pristojne inšpekcije to storiti pooblaščeni izvajalec na stroške povzročitelja.
11. člen
Na določenih območjih v naseljih ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine.
Območja iz prvega odstavka tega člena, na katerih ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine, so določena v prilogi tega odloka (glej prilogo).
Krmljenje golobov je dovoljeno le na posebej določenih mestih, ki morajo biti primerno urejena.
Mesta iz tretjega odstavka tega člena določi pristojna služba občinske uprave v soglasju z zdravstveno inšpekcijo.
12. člen
Na javnih površinah iz 2. člena in drugih površinah iz 3. člena tega odloka je prepovedano voditi pse brez vrvice in jih puščati brez ustreznega nadzora. V primerih onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki morajo lastniki oziroma vodniki psov le-te takoj odstraniti v vrečke in jih odložiti v posode za odpadke.
13. člen
Kopanje v vodotokih, jezerih in drugih stoječih vodah, za katere se ugotovi, da so higiensko oporečne ali kako drugače predstavljajo nevarnost za ljudi, ni dovoljeno.
Vode iz prvega odstavka tega člena določa pristojna zdravstvena inšpekcija.
14. člen
Na območjih, kjer je prepovedano kopanje, morajo biti postavljene opozorilne table.
Opozorilne table ob vodotokih in jezerih postavi vodnogospodarska organizacija oziroma upravljalec, ob drugih stoječih vodah pa lastnik zemljišča, na katerem je stoječa voda.
B) Čiščenje javnih površin
15. člen
Stalno odprte poslovne površine (kot npr. železniške in avtobusne postaje, kopališča, športna igrišča, telefonske govorilnice ipd.) čistijo lastniki teh površin.
Če lastnik površine, navedene v tem členu, le-te ne čisti redno, jo mora očistiti pooblaščeni izvajalec po naročilu pristojne inšpekcije na stroške lastnika.
16. člen
Pločnike so dolžni redno čistiti pooblaščeni izvajalci oziroma lastniki zgradb in zemljišč, ob katerih so pločniki.
V zimskem času oziroma ob sneženju morajo biti pločniki očiščeni do 7. ure zjutraj.
Če lastnik zgradb in zemljišč, ob katerih so pločniki, le-te ne očisti, jih očisti pooblaščen izvajalec po naročilu pristojne inšpekcije na stroške lastnika.
Občina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi oziroma mestno skupnostjo izdela kataster pločnikov na svojem območju, v katerem določi tudi nosilce obveznosti čiščenja.
17. člen
Cestne odtočne jaške v mestu in ostalih naseljih v občini mora čistiti pooblaščen vzdrževalec cest.
18. člen
Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih se mora javne površine takoj očistiti, odstraniti oljne madeže in površino po potrebi razkužiti.
Javno površino očisti oziroma razkuži pooblaščen izvajalec na stroške povzročitelja.
C) Ravnanje z odpadki
19. člen
Na javnih površinah morajo biti nameščeni koši za odpadke.
Koše namesti pooblaščeni izvajalec. Njihovo obliko, barvo in mesto postavitve določi mestna oziroma krajevna skupnost.
Koše za odpadke izpraznjuje in vzdržuje pooblaščeni izvajalec.
20. člen
Kosovni in ostali ločeno zbrani odpadki na zbirnih mestih (ekoloških otokih) se morajo odlagati v postavljene posode oziroma izven njih na način, ki ga določijo mestna ali krajevne skupnosti na svojem območju v dogovoru z izvajalcem odvoza odpadkov.
Mestna skupnost oziroma krajevne skupnosti morajo na svojem območju zbirna mesta za kosovne in ostale ločeno zbrane odpadke vzdrževati primerno, skladno z navodilom pristojne inšpekcije.
21. člen
Izpraznjevanje greznic in odvoz grezničnih odplak mora opravljati le pooblaščen izvajalec odvoza fekalij.
Greznične odplake se smejo prevažati samo v zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na sprejemni postaji za greznične odplake v okviru čistilne naprave.
Črpanje grezničnih odplak iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim zahtevam.
Okolico greznice mora pooblaščeni izvajalec odvoza fekalij po izpraznitvi temeljito očistiti in razkužiti.
III. VIDEZ NASELIJ
A) Vzdrževanje zgradb
22. člen
Zunanji del zgradb (pročelja, balkoni, vrata, izložbe, okna in podobno) morajo biti redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolja.
23. člen
Redno vzdrževanje zunanjih delov zgradb obsega:
1. popravilo in obnovo pročelij,
2. popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi, popravilo snegobranov, prekritje strehe in podobno.
B) Ostalo
24. člen
Okolico zgradb, dvorišča, žive meje in podobno, ki mejijo na javne prometne in druge urejene javne površine, morajo lastniki redno vzdrževati, tako da se doseže in ohrani primeren videz naselij.
25. člen
Na območju občine, na javnih in drugih površinah, ki jih določa 2. in 3. člen tega odloka, je prepovedano postavljanje vozil, prikolic, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo organizacije in društva in ne za bivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), če so objekti postavljeni na površinah, ki so določene v te namene in je za taborjenje pridobljeno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.
IV. ZELENE POVRŠINE
A) Urejanje zelenih površin
26. člen
Investitor večstanovanjskega, industrijskega ali drugega objekta javnega pomena je dolžan ob vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti investicijsko-tehnično dokumentacijo za ureditev zelene površine ob objektu, ki ga namerava graditi (načrt krajinske arhitekture oziroma zasaditveni načrt).
K investicijsko-tehnični dokumentaciji za ureditev zelenih površin si mora investitor pridobiti mnenje pristojne službe občinske uprave.
27. člen
Za večstanovanjske, industrijske ali druge objekte javnega pomena, ki nimajo urejenih zelenih površin v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo oziroma ta sploh ni bila predložena, se lahko lastniku objekta odredi obveznost ureditve z odločbo pristojne inšpekcije.
28. člen
Investitorji individualnih stanovanjskih hiš morajo urediti zelene površine v njihovi lasti v skladu z lokacijsko dokumentacijo.
B) Vzdrževanje zelenih površin
29. člen
Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin iz 2. in 3. člena tega odloka obsega:
– negovanje in obnavljanje zelenic, okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
– vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, klopi in druge opreme,
– varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.
Občina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in mestno skupnostjo izdela kataster javnih zelenih površin s prvinami in opremo.
30. člen
Na javnih in drugih zelenih površinah iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano sajenje dreves in grmovnic, sekanje, obrezovanje in odstranjevanje drevja ter vsaka sprememba namembnosti teh površin brez dovoljenja pristojne službe občinske uprave.
Pred izdajo dovoljenja za saditev, posek ali obrezovanje drevja in grmovnic je potrebno pridobiti mnenje pooblaščene strokovne institucije.
31. člen
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na območju posega odstraniti plodno zemljo in jo deponirati v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Izvajalec gradbenih del mora biti kot povzročitelj vključen v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Izvajalec gradbenih del je dolžan zagotoviti ločeno zbiranje gradbenih in ostalih komunalnih odpadkov na gradbišču. Pristojna inšpekcija lahko z odločbo zahteva ravnanje s komunalnimi odpadki skladno z določili tega odloka, odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec (Uradni list RS, št 19/97 in 40/97) in ostalimi predpisi s tega področja.
Izvajalec gradbenih del mora pred gradbenim posegom zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmičevje, če ni v dovoljenju za lokacijo drugače določeno.
Po končani izgradnji je izvajalec dolžan urediti zelene površine v stanje, kot je bilo pred posegom oziroma kakor določa investicijsko-tehnična dokumentacija.
32. člen
Na javnih in drugih zelenih površinah iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano:
– trgati cvetje, uničevati drevje in grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetlične posode, zaščitne ograje, igrala na otroških igriščih in druge naprave na teh površinah,
– voziti in parkirati motorna vozila in prikolice,
– prosto gibanje psov in onesnaževanje z njihovimi iztrebki,
– odlagati odpadke in smeti,
– spuščati odpadno vodo.
33. člen
Lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati (košnja in podobno), tako da so primernega videza in na njih ni odpadkov in drugega odpadnega materiala.
34. člen
Pri čiščenju in urejanju zelenic ter obrezovanju dreves in grmičevja je dolžan lastnik oziroma pooblaščeni izvajalec odpadke takoj odstraniti in jih odlagati v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
V. NADZOR
35. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo občinski redarji in pristojna komunalna inšpekcija Občine Žalec. Nadzor in ukrepanje se opravlja v okviru določenega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Pooblaščeni izvajalci in občani so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje v skladu s tem odlokom. Kršitelje so dolžni prijaviti pristojni inšpekciji.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če stori katero od dejanj, navedenih v 6. členu,
2. če ravna v nasprotju z določili 7. člena,
3. če ravna v nasprotju z določili 8. člena,
4. če po uporabi javne površine le-te temeljito ne očisti in po potrebi ne razkuži (9. člen),
5. če ne postavi opozorilne table v skladu z določili 14. člena,
6. če ne čisti stalno odprtih poslovnih površin in pločnikov, a je zadolžen za njihovo čiščenje (15. in 16. člen),
7. če na zbirnih mestih odloži komunalne odpadke v nasprotju z načinom, ki ga je določila mestna oziroma krajevna skupnost (20. člen),
8. če izpraznjuje greznice ali odvaža greznične odplake, pa za to ni pooblaščen (prvi odstavek 21. člena),
9. če prevaža greznične odplake v neprimernem vozilu ali jih odlaga izven sprejemne postaje za greznične odplake v okviru čistilne postaje (drugi odstavek 21. člena),
10. če okolice greznice po izpraznitvi temeljito ne očisti oziroma ne razkuži (četrti odstavek 21. člena),
11. če ne vzdržuje redno okolice zgradbe, dvorišča, žive meje, ki mejijo na javno prometne in druge javne površine (24. člen),
12. če na javnih in drugih površinah postavi vozilo, prikolico ali šotore in podobne objekte z namenom, da bi v njih stalno ali začasno prebival (prvi odstavek 25. člena),
13. če sadi, seka, obrezuje ali odstranjuje drevje ter spremeni namembnost zelene površine brez dovoljenja pristojne službe občinske uprave (prvi odstavek 30. člena),
14. če ravna v nasprotju z 31. členom,
15. če ravna v nasprotju z 32. členom,
16. če ne čisti in vzdržuje nezazidanega stavbnega zemljišča (33. člen),
17. če ne odstrani in odloži odpadkov, nastalih pri obrezovanju dreves, grmičevja in urejanju zelenic v skladu z določili 34. člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
37. člen
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se lahko na kraju samem kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prejšnjega člena tega odloka in tudi:
1. če krmi golobe izven določenih mest (tretji odstavek 11. člen),
2. če na javnih in drugih površinah vodi psa brez vrvice ali ga pušča brez ustreznega nadzora ali, če v primerih onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki, le-teh ne odstrani skladno z določili 12. člena.
Za takšne vrste prekrškov lahko izterja kazen na kraju samem občinski redar. O plačani denarni kazni se izda potrdilo.
38. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če redi živino, drobnico, kunce ali perutnino na območjih, kjer reja ni dovoljena (11. člen).
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
39. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi (Uradni list RS, št. 2/92, 59/92 in 57/93) ter odlok o urejanju zelenih površin in okolice objektov (Uradni list SRS, št. 28/79).
40. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35206/0001/99-02/05
Žalec, dne 30. septembra 1999.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. l. r.
PRILOGA
Območje Občine Žalec, na katerem je prepovedano rediti živino,
drobnico, kunce in perutnino obsega osrednji del mesta Žalec,
razen obstoječih dveh kmetij v središču mestnega jedra,
Cankarjeva in Velenjska ulica.
Opis meje območja, topografsko:
Meja območja poteka večinoma ob ulicah, potek je podan od
skrajnega JZ vogala proti vzhodu. Začetna točka meje je na
križišču Bevkove in Tomšičeve ulice in poteka naprej po
Tomšičevi ulici do funkcionalnega zemljišča gasilskega doma, ob
njem naprej v smeri jug do Savinjske ceste, dalje proti vzhodu
po severnem robu Savinjske ceste, jo pri objektu Banke Celje
prečka in poteka naprej po vzhodnem robu Prešernove ulice, se
obrne proti vzhodu po severnem robu Levstikove ulice in se
usmeri proti jugu po vzhodnem robu zemlišča stanovanjskega in
gospodarskega objekta do železniške proge Velenje - Celje, ki je
tudi južna meja območja.
Proti severu se meja obrne po vzhodnem robu funkcionalnih
zemljišč železniške postaje in Vrečarjeve ulice. Zopet se usmeri
proti vzhodu po severnem robu zemljišč območja Hmezad - tovarna
krmil ter se nato obrne proti severu po vzhodnem robu
funkcionalnih zemljišč stanovanjskih in proizvodnih objektov.
Proti vzhodu ponovno poteka po severnem robu zemljišč ommočja
Coca-cole, obkroži območje prodajnega centra Agrine in bencinske
črpalke, prečka Celjsko cesto ter se obrne proti severu po
Pokopališki cesti, nadaljuje potek proti zahodu po južnem robu
Stritarjeve, Hausenbichlerjeve in Cankarjeve ulice, se usmeri
proti jugu po vzhodnem robu Velenjske ceste in poteka ponovno
proti zahodu po meji funkcionalnih zemljišč objektov ob trgu
dokler ne prečka Aškerčeve ulice in nadaljuje poti proti severu
po njenem zahodnem robu vse do južnega roba parkirišča in
pešpoti ob stadionu, ki predstavlja del severne meje območja.
Nato se meja obrne proti severu po vzhodnem robu ulice Heroja
Staneta, jo v križišču z obvoznico mesta prečka in teče proti
zahodu po južnem delu obvoznice. Proti jugu se obrne v smeri
Arničeve ulice in teče po njenem vzhodnem robu do Kidričeve
ulice. Na križišču z Bevkovo ulico teče v smeri jug po njenem
vzhodnem robu do križišča s Tomšičevo ulico.
Grafični prikaz poteka meje je v arhivu Občine Žalec.
