Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
OPERATIVNI PROGRAM ODVODNJE IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA S PROGRAMOM PROJEKTOV VODOOSKRBE Predgovor Tako problemi kvalitete kot količine voda, ki jih obravnavamo na pragu 21. stoletja, so bistveno drugačni in bolj zaskrbljujoči od le-tistih problemov v preteklosti, ki so pred nekaj desetletji pogojevali razvoj pionirskih okoljevarstvenih strategij in programov. Prvotni pristop, ki je temeljil na lokalnem in parcialnem obravnavanju posameznih vodnih virov s strani posameznih uporabnikov, tako ne zadovoljuje več niti celovitega varovanja in rabe voda kot tudi ne omogoča sodobnega razvoja gospodarskih dejavnosti. Obilje voda, čeprav neenakomerno razporejenih v prostoru in času je ena največjih primerjalnih prednosti Slovenije, kar pa žal ne moremo potrditi za kvalitativno stanje voda in tudi ne za smotrno rabo vodnih virov. Eden glavnih vzrokov prekomernega onesnaženja voda so točkovne emisije komunalnih odpadnih voda, ki neposredno ogrožajo površinske vode, posredno pa tudi podtalne vodne zaloge, namenjene vodooskrbi. Stanje kvalitete površinskih voda in onesnaženosti podtalnih voda s pesticidi in nitrati po podatkih državnega monitoringa za leto 1997, ki ga izvaja MOP - Hidrometeorološki zavod, podajajo slike 1, 2 in 3. Za izvajanje celostnega in trajnostnega upravljanja z vodami so odgovorne tako vladne institucije na državni in lokalni ravni, ki si delijo odgovornost za izvajanje aktivnosti državne politike, kot tudi druge gospodarske in negospodarske institucije, nevladne organizacije in javnost s skupnim ciljem uskladitve različnih interesov rabe in varovanja voda. Na področju vodooskrbe prebivalstva, odvodnje in čiščenja odpadnih voda, ki je v pristojnosti organizacije in izvajanja lokalne ravni, je povezanost pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti med državno in lokalno ravnijo in med različnimi dejavniki na vodah na samih ravneh še posebej izpostavljena. Država, oziroma pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, je po zakonu o varstvu okolja (ZVO) (Uradni list RS, št. 32/93), odgovorna za celostno upravljanje z vodami, v okviru katerega je tudi komunalna raba voda - vodooskrba prebivalstva, odvodnja in čiščenje odpadnih voda, občine, oziroma lokalni nivo upravljanja, pa so po ZVO zadolžene za izvajanje te dejavnosti, zato je za uspešno izvajanje vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda nujno sodelovanje med obema nivojema že pri samem strateškem načrtovanju, nadalje pri pripravi ter izvedbi konkretnih investicij in končno pri upravljanju le-teh. Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe kot sektorski program izvajanja I. faze (obdobje 6 let) NPVO v okviru vsebin celostnega upravljanja z vodami določa prednostne ukrepe s časovnim potekom in finančnim načrtom izvedbe investicij. Pripravili smo ga na pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor v tesnem sodelovanju z vsemi občinami, katerih posamezne investicijske programe navaja prednostna lista. Konstruktivno sodelovanje predvsem Ministrstva za okolje in prostor in ustreznih občinskih struktur kot tudi vseh ostalih dejavnikov tako na državnem in lokalnem nivoju, ki so neposredno ali posredno vključeni v izvedbo operativnega programa, pa bo še posebej nujno za njegovo uspešno realizacijo. Slika 4 grafično podaja stanje odvodnje in čiščenja odpadnih voda posameznih območij poselitve (aglomeracij, določenih v seznamu po Prilogi 2), usklajeno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in 90/98), po izvedbi operativnega programa odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe. Po izvedenem operativnem programu bo priključenih na kanalsko omrežje z ustrezno drugo, oziroma tretjo stopnjo čiščenja (na po uredbi določenih občutljivih območjih) pred iztokom v odvodnike 91 % prebivalstva Republike Slovenije, ki živijo v območjih poselitve, za katere velja uredba.
1.0. UVOD Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe je sektorski program nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in je v funkciji operacionalizacije ciljev, to je določitve in časovnega poteka izvedbe ukrepov (programi in investicije), ki jih na strateškem nivoju podaja NPVO v okviru vsebin celostnega upravljanja z vodami. NPVO določa kot enega izmed glavnih strateških ciljev zmanjšanje emisij iz točkovnih virov - komunalnih odpadnih voda, odpadnih voda industrije in živinorejskih farm. Težišče aktivnosti za dosego tega cilja bo usmerjenih v dogradnjo in sanacijo obstoječega kanalskega omrežja, izgradnjo komunalnih čistilnih naprav in ustreznih industrijskih čistilnih naprav oziroma naprav predčiščenja industrijskih odpadnih voda ter odpadnih voda iz živinorejskih farm, kolikor se le-te priključujejo na javno kanalizacijo. Nujna je tudi izgradnja novih kanalskih omrežij s čistilnimi napravami za naselja, ki še nimajo javnega omrežja. Na ekološko in gospodarsko specifičnih področjih Republike Slovenije (kras, evtrofikacijska območja, območja s podzemnimi rezervami pitne vode, naravovarstvena območja, področja s specifičnim turističnim pomenom, ...) se za dosego zahtevanih kriterijev varovanja teh območij predvideva izvedba tretje stopnje čiščenja odpadnih voda. Ker je značilnost Slovenije izrazita redka poseljenost, to so aglomeracije z manj kot 2000 prebivalci, ki po sprejeti nacionalni in evropski zakonodaji niso uvrščene med prednostne naloge, je nujno tudi le-te, predvsem na ekološko in gospodarsko specifičnih področjih, obravnavati in po strokovni presoji uvrstiti na prednostno listo investicij za zmanjšanje virov onesnaženja. Poleg investicij pa NPVO narekuje tudi izdelavo ustreznih programov izobraževanja, predvsem na lokalni ravni, ustreznega monitoringa in ustrezno institucijsko organiziranost na lokalni ravni za pripravo in vodenje projektov celovite vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda v okviru povodij ter kontrolo izvajanja ukrepov. Predvsem na področju vodooskrbe je poleg izvedbe investicij na vododeficitarnih področjih poudarek na programskih ukrepih, to je na pripravi ustreznih strokovnih osnov za varovanje virov pitne vode in sanacijskih programov, kjer so viri pitne vode že potencialno ogroženi. Po ZVO pripravi strokovne osnove za določitev varstvenih pasov virov pitne vode in ustrezne sanacijske programe potencialno ogroženih vodnih virov v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi Ministrstvo za okolje in prostor. Operativni program prve faze do leta 2006 bo usmerjen v izgradnjo tistih čistilnih naprav, ki jih pogojujejo zahteve slovenske zakonodaje in smernice EU, v drugi fazi pa bo po preliminarnih strokovnih ocenah potekala izgradnja čistilnih naprav za naselja, manjša od 2000 ter naselja med 2000 in 15.000 prebivalcev. Operativni program prve faze do leta 2006 predvideva tudi celovito reševanje vodooskrbe na vododeficitarnih področjih, v drugi fazi pa bo potekala dogradnja vodooskrbnih sistemov po EU smernicah, tako da bo na javne vodooskrbne sisteme priključeno celotno prebivalstvo. 2.0. IZHODIŠČA 2.1. Zakonska izhodišča Tako izdelavo NPVO kot tudi posameznih sektorskih operativnih programov določa zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93). Podrobnejše kriterije in usmeritve za izdelavo operativnega programa odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe podajajo posamezne uredbe o omejevanju emisij v vode in kvaliteti pitne vode. Osnovne kriterije za pripravo in predvideno časovno izvedbo operativnega programa določa uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in 90/98) in Drinking Water Directive (80/778/EEC) z dodatki (81/858/EEC), (90/656/EEC). Prednostno listo ukrepov (programi in investicije) izvedbe operativnega programa pa še dodatno opredeljujejo kriteriji, ki jih podrobneje določajo: - poleg Urban Waste Water Directive (91/271/EEC, 98/15/EC), oziroma uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in 90/98) in Drinking Water (80/778/EEC) z dodatki (81/858/EEC), (90/656/EEC), (91/692/EEC), še naslednje uredbe na področju kvalitete voda v okviru Državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske unije (National Programme of Adoption of the Acquis Communitaire, MOP 1998): - - Sewage Sludge (86/278/EEC) - - Ground Water (80/68/EEC) dodatki (90/656/ECC), (91/692/EEC) - - Nitrates Directive (92/43/EEC) - - Integral Pollution Prevention Control (96/61/EC) dodatki (90/656/EEC), (91/692/EEC) - - Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC) dodatki (90/656/EEC), (91/692/EEC) - - Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries (82/176/EEC) - - Cadmium Discharges (83/513/EEC) - - Other Mercury Discharges (84/156/EEC) - - HCH Discharges (84/491/EEC) - - List on Substances (86/280/EEC) dodatki (88/347/EEC), (90/415/EEC) - - Habitats Directive (92/43/EEC) - - Shellfish Directive (79/923/EEC) dodatek (91/692/EEC) - - Fish Water Directive (78/659/EEC) - - Surface Water for the Abstraction of Drinking Water (75/440/EEC) dodatki (79/869/EEC), (90/656/EEC), (91/692/EEC) - - Bathing Water (76/160/EEC) dodatek (90/656/EEC) - - Water Framework Directive (COM/97) 49-final - podpisane mednarodne konvencije: - - konvencija o zaščiti Mediteranskega morja in protokol o zaščitenih področjih Mediteranskega morja (Barcelona, 1992) - - konvencija o zaščiti in rabi prekomejnih vodotokov in jezer (Helsinki, 1992) - - konvencija o sodelovanju pri zaščiti in rabi voda reke Donave (Sofija, 1994) - - konvencija o močvirjih mednarodnega pomena (Ramsar, 1993) - - konvencija o biološki raznolikosti (Rio de Janeiro, 1992) - - alpska konvencija (Salzburg, 1991) - podpisani mednarodni sporazumi s sosednjimi državami - - z Avstrijo: sporazum o urejanju voda Drave sporazum o urejanju voda Mure - - z Madžarsko: sporazum o urejanju voda mejnih vodotokov - - z Italijo: sporazum o urejanju reke Soče sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška) - - s Hrvaško: sporazum o urejanju voda sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška) Institucijska organiziranost izvedbe operativnega programa odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe upošteva določila zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 14/95 in 26/97) in ostalih uredb ter pravilnikov na tem področju. 2.2. Programska izhodišča - Vsebina in obseg načrtovanih aktivnosti izhajajo iz ocene obstoječega stanja in ukrepov za njegovo izboljšanje, obenem pa upoštevajo tudi varstvo in večnamensko rabo voda glede načrtovanega razvoja gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti in realne ekonomske možnosti, ki določajo časovni potek izvedbe prednostnih nalog. - Evropske usmeritve glede načrtovanja in vodenja nacionalne politike vključujejo: - - politiko kompleksnega načrtovanja in upravljanja z upoštevanjem naravnih danosti, ekonomskih in socialnih faktorjev prostora - - regionalizacijo po povodjih - - zaščito kvalitete količine in dinamike voda - Aktivnosti in ukrepi so naslovljeni na nacionalni in lokalni nivo odločanja in upravljanja in opredeljujejo proces kooperacije in sodelovanja akterjev na posameznih nivojih in med njimi. - Razvojna politika podaja enotne strateške usmeritve za vsa povodja Republike Slovenije, načrtovanje ukrepov po posameznih povodjih pa omogoča: - - trajnostni razvoj varstva in rabe voda; - - preglednejšo situacijo virov onesnaženja, obremenitve vodnih tokov in njihove razpoložljive samočistilne sposobnosti, ki določa vrsto in časovno opredelitev ukrepov; - - preglednejšo situacijo razpoložljivih količin voda, ki so odvisne od naravnih danosti, obstoječe rabe in bilance voda posameznih področij, ki določa usmeritve in časovno opredeljene aktivnosti za izvedbo načrtovane rabe voda; - - upoštevanje različnega stanja razvoja posameznih dejavnosti po posameznih regijah; - - učinkovitejši nadzor nad izvajanjem razvojne politike. - Operativni program vključuje nacionalno in lokalno regulativo in strategijo, institucije na nacionalni in lokalni ravni upravljanja in časovni potek prednostnih investicij z opredelitvijo finančnih virov za njihovo izvedbo. Programska izhodišča podajajo naslednje strategije in programe: - - nacionalni program varstva okolja (NPVO), MOP 1998 - - National Programme of Adaption of the Acquis Communautaire, MOP 1988 - - CRP V2-9139-97: Varstvo voda, zakonodaja in drugi splošni ukrepi varstva okolja, MOP 1998 - - DISAE: SLO-107, Implementation of Urban Waste Water Directive, 1998 - - GEF - Danube River Basin Pollution Reduction Programme, 1998 - - načrtovane investicije v komunalni infrastrukturi in predviden način njihovega financiranja, Ekonomska fakulteta, dr. Mojmir Mrak, 1998 - - priporočila Združenih narodov državam Vzhodne in Srednje Evrope (ECE) - Protection and Sustainable Use of Waters, recommendation to ECE, UNO, 1995 3.0. OBSTOJEČE STANJE IN ANALIZA PROBLEMOV Podrobneje obstoječe stanje z analizo količin in kvalitete voda v Republiki Sloveniji podaja vsakoletno Poročilo o stanju okolja, Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe pa povzema izhodišča (stanje z analizo problemov), ki glede na zastavljene cilje, povzete po nacionalnem programu varstva okolja, podpirajo ukrepe (programe, investicije) izvedbe NPVO. Pretežni del površinskih vodotokov je prekomerno onesnaženih, pri čemer se onesnaževanje širi v povirja rek in v zadnjem obdobju se slabša tudi kakovost podtalnice. Pomembni delež slabšanju kvalitete voda prispevajo odpadne vode iz točkovnih virov, to so komunalni viri in industrija. Med razpršenimi viri onesnaževanja voda je potrebno posebej navesti intenzivno kmetijstvo, del industrije, promet ter razpršeno poselitev z neurejenim odvajanjem odpadnih voda. Kmetijstvo je odgovorno za pretežni del onesnaževanja podtalnic, in sicer z nitrati, fosfati in pesticidi (problematično predvsem zaradi intenzivnega poljedelstva v SV Sloveniji) ter organskimi snovmi in amonijevimi spojinami iz živinorejskih farm. Industrija nosi največji del odgovornosti za onesnaževanje s težkimi kovinami (tudi promet), fenoli in organskimi topili. Vodooskrba je vezana v večjem delu Slovenije na podtalne zaloge, ki količinsko in kvalitativno (z izjemo Dravskega polja, kjer so zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje presežene mejne vrednosti za pesticide in nitrate) pokriva potrebe in zadovoljuje kvaliteto tako za oskrbo prebivalstva s pitno vodo kot ostale dejavnosti. Glede zadostnih količin vodnih virov za vodooskrbo pa so v Sloveniji vododefiticitarna (predvsem v sušnih mesecih) naslednja področja, povodje obalnega morja s priobalnim krasom, povodje Kolpe-Bela krajina, v povodju Soče področje Trnovsko-Banjške planote, v povodju Ljubljanice-Save redko poseljeno področje Krvavca in redko poseljena področja Zasavja in v povodju Spodnje Save podpovodju Sotle področje Kozjanskega, podpovodje Savinje- Pake ter redko poseljena področja Posavja (Sevnica, Krško, Brežice). 3.1. Stanje institucijske organiziranosti na lokalni ravni Komunalne dejavnosti zagotavljajo in zadovoljujejo temeljne materialne pogoje življenja in dela v naseljih. To z drugimi besedami pomeni, da imajo komunalne dejavnosti svojstvene značilnosti, ki deloma izhajajo iz dejstva, da so vezane na naselja. Prostorske in siceršnje raznolikosti naselij in njihove frekvenčne distribucije ter ostale značilnosti poselitve v Sloveniji močno vplivajo na obseg in strukturo komunalne potrošnje in tudi na organizacijo dejavnosti. Tako so komunalne dejavnosti razmeroma heterogene v več pogledih: po številu dejavnosti, ki se izvajajo na posameznih območjih, po obsegu proizvodov in storitev, koncentraciji in razpršenosti omrežij, objektov in naprav, po oblikah organiziranosti dejavnosti in nenazadnje po virih in obsegu financiranja. Vodooskrba, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda niso nikakršna izjema. Za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda pa je še bolj kot pri ostalih oskrbovalnih sistemih značilna neizgrajenost sistemov ter njihova velika razdrobljenost, ki je še dodatno pogojena s topografskimi danostmi. Odvajanje odpadne vode oziroma upravljanje s kanalizacijskimi sistemi opravlja v Sloveniji 53 podjetij od tega pa 33 opravlja tudi dejavnost čiščenja odpadnih voda (upravlja tudi s čistilno napravo). Ta podjetja izvajajo te dejavnosti tudi izven občine v kateri imajo sedež oziroma v sosednjih občinah. Takih podjetij je pri odvajanju odpadne in padavinske vode 39, pri čiščenju odpadne vode pa 22. To dejavnost v nekaterih občinah opravljajo tudi režijski obrati. Teh je za čiščenje odpadnih voda 4, za odvajanje pa 2 režijska obrata. V dveh primerih je kanalizacija v upravljanju krajevne skupnosti, od teh dveh pa ena krajevna skupnost upravlja tudi s čistilno napravo. V Sloveniji je, tudi zaradi naravnih danosti (relief) in specifičnega vzorca poselitve, razmeroma veliko število kanalizacijskih sistemov, od katerih jih je le nekaj zaključeno s čistilno napravo. Z njimi upravlja 59 upravljavcev (podjetij, režijskih obratov, krajevnih skupnosti). Skupna dolžina omrežja je 3973 km, od tega primarnega omrežja 736 km ter sekundarnega omrežja 3237 km, ter 12.336 priključki. Tako v povprečju en upravljavec v Sloveniji upravlja s 76 km omrežja, od tega primar 12 km, sekundar 55 km ter 209 priključki in oskrbuje 16.000 prebivalcev. Opravka imamo z razmeroma majhnimi kanalizacijskimi sistemi. Tudi pri zbiranju, odvodu in dispoziciji odpadne ter meteorne vode je veliko primerov, da posamezna komunalna podjetja upravljajo z več kot enim sistemom. 3.2. Stanje izvajanja tehničnih ukrepov (programi, investicije) Stanje in identifikacija problemov na področju zbiranja in čiščenja odpadnih voda iz naselij: - le 53 % prebivalcev je priključenih na javno kanalsko omrežje - kanalska omrežja niso vodotesna - prihaja do disperznega onesnaženja podtalnic - le 30 % prebivalcev je priključenih na čistilne naprave in le 15 % odpadnih voda se čisti biološko - kanalski sistemi nimajo zagotovljene potrebne protipoplavne varnosti glede na vdor vode iz odvodnika, poseben problem je dotok tujih (zalednih) voda v kanalizacijo - ozko lokalno in sektorsko gledanje na probleme zbiranja in čiščenja odpadnih voda - prisotnost akutne evtrofikacije naravnih in umetnih jezer in latentne evtrofikacije vodotokov, ki preti pri gradnji akumulacij na vodotokih - pomanjkanje celovitega pristopa k zmanjševanju virov onesnaževanja in sodelovanja različnih sektorjev (industrija, kmetijstvo z živinorejskimi farmami, ...) Stanje in identifikacija problemov na področju varovanja virov pitne vode: - pomanjkanje pitne vode v sušnih obdobjih leta na vododeficitarnih področjih - velike izgube vode iz slabo vzdrževanih vodovodnih omrežij - zmanjšanje izgub na ekonomsko sprejemljivo mero pogosto pomeni dodatni vodni vir - zaščita vodnih virov: več kot polovica javnih vodovodov nima določenih varstvenih con vodnih virov z ustreznimi režimi dejavnosti in ne izvaja kontrole na teh conah - kvaliteta pitne vode: kvaliteta podtalnice in izvirov se ne izboljšuje, najbolj ogroženi so kraški izviri. Poleg kemijskega je prisotno tudi mikrobiološko onesnaženje. Kraški izviri se občasno skalijo, ker je samočistilna sposobnost kraške podtalnice neprimerno manjša od podtalnice v naplavinah - zagotavljanje stalnih in ustreznih meritev v vodozbirnih področjih - vodooskrba je osredotočena le na podzemne vire (podtalnice, izviri), ne izkorišča pa površinskih voda, predvsem za predelavo za rabo v industrijskih dejavnostih
3.3. Viri financiranja Razpoložljivi finančni viri za izvajanje programov in investicij vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda so naslednji: - sredstva državnega proračuna namenjena izgradnji komunalne infrastrukture - taksa za obremenjevanje voda, kot del namenskih sredstev državnega proračuna za izgradnjo investicijskih projektov zmanjševanja onesnaženja iz komunalnih virov - sredstva občinskih proračunov, vključno s posojili Ekološko- razvojnega sklada (nekomercialni krediti po kriterijih izbranih prioritet v nacionalnem programu varstva okolja) - dolgoročne ekološke rezervacije, ki so jih podjetja v skladu z zakonom o privatizaciji rezervirala za sanacijo problemov varstva okolja - nepovratna sredstva EU namenjena pridruženim članicam za implementacijo evropske zakonodaje: - - program PHARE Cross Border Cooperation (CBC) - - program PHARE Large Scale Infrastructure Facility (LSIF) - - program PHARE National programme - - sredstva predstrukturnih skladov od leta 2000 (sklad ISPA namenjen infrastrukturnim projektom večjih investicijskih vrednosti ) - vlaganja privatnega sektorja: najpogosteje s koncesijsko pogodbo, posebno na področju čiščenja odpadnih voda, kar omogoča kvalitetnejšo storitev ter stroškovno ugodnejšo rešitev (B.O.T. modeli) Proračunska sredstva vključujejo sredstva namenjena izgradnji komunalne infrastrukture - projekte odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter oskrbe s pitno vodo, PP 5739, v skladu z državnim programom za prevzem pravnega reda EU. V skladu z zakonskimi predpisi je davčni zavezanec iz naslova takse za obremenjevanje vode opravičen do plačila omenjene takse, če predloži investicijski program in sredstva investira v projekte odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tako zbrana sredstva predstavljajo pomemben neposredni vir financiranja infrastrukturnih objektov na področju varstva voda. Evropska komisija je preko programa PHARE že od leta 1994 sofinancirala izvedbo infrastrukturnih investicijskih projektov na področju varstva okolja, sicer manjših investicijskih vrednosti, z letom 1998 pa je programe razširila na LSIF program, katerega nepovratna sredstva so namenjena za implementacijo evropske okoljske zakonodaje na področju vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda. Za obdobje od leta 2000 do 2006 je Evropska komisija namenila pridruženim članicam nepovratna sredstva preko programa ISPA (Instrument for Structural Policies for Preaccession). Projekti, ki bodo kandidirali tako na nepovratna sredstva državnega proračuna, kakor tudi kredite Ekosklada ter sredstva tujih donacij ali kreditov multilateralnih kreditorjev morajo izkazati vsebine implementacije posameznih smernic evropske zakonodaje, hkrati pa morajo biti uvrščeni na prednostno listo nacionalnega programa varstva okolja, oziroma ustreznih sektorskih operativnih programov varstva okolja, kot je operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe. Pomanjkanje finančnih sredstev se kaže tako za izvajanje novih investicij, kot tudi za tekoče vzdrževanje in obratovanje že izvedenih investicij. Izpostaviti velja naslednje probleme obstoječega stanja možnih virov financiranja: - cene komunalnih storitev se še vedno ne formirajo na način, ki je uveljavljen v EU, čeprav je z ustreznim odlokom o oblikovanju cen storjen odmik od togega administrativnega določanja cen na državni ravni; - iz naslova onesnaževalcev ni zagotovljenega stabilnega sistemskega vira sredstev; - internalizacija eksternih stroškov onesnaževanja je prepočasna; - občine so omejene pri najemanju kreditov na višino 10% občinskega proračuna 3.4. Stanje nadzora in informacijske podpore izvajanja ukrepov Nezadostno razvit sistem nadzora ukrepov za doseganje ciljev celovite vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda, ki obsega celoten spekter instrumentov od zagotavljanja učinkovite institucionalne ureditve, zakonodaje in informacijskega sistema je osnovni vzrok premajhne učinkovitosti sedanje politike izvajanja že sprejetih zakonov, uredb in strateških programov. Glavni problem učinkovitosti nadzora okoljevarstvene inšpekcije je glede na z ZVO določene pristojnosti skromna kadrovska zasedba, ki zadovoljivo obvladuje le največje onesnaževalce. Z ZVO so podane pravne podlage za vzpostavitev ISVO, in sicer v 69. (monitoringi), 73. (ISVO), in 74. členu (statistika). Bazične podatkovne zbirke, kot so osnovne evidence, registri in katastri so najpomembnejši del informacijskih sistemov in zaradi njih se le-ti gradijo. Osnovni namen teh zbirk je, da služijo kot osnova za ugotavljanje stanja in trendov izvajanja zmanjševanja emisijskih virov onesnaženja. Drugi namen pa je zagotoviti relevantne podatke za podporo procesom odločanja, pripravi in nadzoru izvajanja celovitih programov sanacij na lokalni ravni, to je izvajanja predvidenih ukrepov (programov, investicij) operativnega programa. Nadalje pa so te zbirke podatkov osnova za izdelavo okoljskih statistik in analiz za potrebe najrazličnejšega publiciranja in drugih elektronskih oblik obveščanja (npr. prek globalnega omrežja Internet) ter sporočanja javnosti. Glavni problem so neurejene, predvsem pa neažurirane podatkovne baze o stanju onesnaževalcev (stanje in kapacitete infrastrukturnih objektov, pripravljenost projektov za izvedbo, lokalni programi, ...) in stanju izvajanja sanacijskih programov. 4.0. CILJI OPERATIVNEGA PROGRAMA 4.1. Krepitev institucijske organiziranosti na lokalni ravni V organizacijskem in upravljavskem pomenu osnovne komunalne dejavnosti je zatečeno stanje sila neugodno. Manjše sisteme bo potrebno združevati v večje - vsaj v upravljavskem in organizacijskem pomenu - tam kjer objektivne danosti to dopuščajo pa tudi v fizičnem zaokroževanju sistemov v funkcionalno in prostorsko enotne sisteme, kar bi se posledično odrazilo v racionalnosti izvajanja teh služb z ugodnimi vplivi na končno ceno teh storitev ter lažje formiranje sredstev za nove investicije. Nakopičene probleme bo možno ublažiti in jih učinkoviteje reševati tudi z naslednjimi ukrepi: - koordinirano načrtovanje in nadzor izvedbe investicij sistemov vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda med upravnimi in strokovnimi institucijami na državni in lokalni ravni; - koordinirano načrtovanje, izvedba in upravljanje investicij sistemov vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda med upravnimi institucijami (občinami) in javnimi komunalnimi podjetji na lokalni ravni v okviru posameznih povodij; - koordinirano načrtovanje investicij sistemov vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda s prostorskim načrtovanjem in z načrti upravljanja z vodami v okviru povodja; - spodbujanje in strokovna pomoč pri pripravi investicijskih programov za izgradnjo sistemov vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda za pridobitev nacionalnih in tujih finančnih pomoči; - redni nadzor in vzdrževanje sistemov vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda s strani upravljavcev; - poleg vodenja in nadzora postopkov čiščenja in odvajanja odpadnih voda je treba največ pozornosti posvetiti šolanju operaterjev, kajti to je zelo pomemben nestrukturni ukrep za izboljšanje rezultatov čiščenja in optimalno izrabo čistilnih naprav, posebno za srednje in male naprave, kot tudi za kanalizacijske sisteme. 4.2. Izvedba tehničnih ukrepov (programi in investicije) 4.2.1. Postavitev kriterijev za izvedbo tehničnih ukrepov (programi investicije) odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda in celovite vodooskrbe v okviru povodij Težišče aktivnosti, ki jih narekuje operativni program, je usmerjeno v izvedbo tehničnih ukrepov (programov, investicij) za zmanjšanje emisij iz komunalnih virov onesnaženja v vode in obenem varovanje tako kvalitete kot količin voda, namenjenih za pitno vodo ter za vodooskrbo prebivalstva na vododeficitarnih področjih. Pri določitvi vrste in časovnega poteka izvajanja ukrepov je pomemben celostni pristop reševanja problemov onesnaženja in varovanja voda na področju povodja. Zato je poleg osnovnih kriterijev, ki jih določata uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in 90/98) in Drinking Water Directive (80/778/EEC) z dodatki (81/858/EEC), (90/656/EEC), (91/692/EEC), potrebno postaviti še ostale kriterije, ki jih opredeljujejo zakonska in programska izhodišča (veljavna nacionalna zakonodaja, EU smernice, sprejeti nacionalni programi in podpisani mednarodni sporazumi). Jasna postavitev in hkratno upoštevanje vseh kriterijev, opredeljenih z zakonskimi in programskimi izhodišči (pog. 2.0.), omogoča celostni pristop vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda v okviru posameznih povodij kot zaključenih ekoloških enot, to je uvajanje optimalne rabe in varstva vodnih količin in varovanja kvalitete vodnega bogastva, ki upošteva delovanje vodnih ekosistemov in nezamenljivost ter omejenost vodnih zalog, s poudarkom na varovanju zalog pitne vode in ekološkega ravnotežja povodja. ----------------------------------------------------------------- Postavitev in obrazložitev kriterijev, ki določajo prednostno listo ukrepov (programov, investicij) ----------------------------------------------------------------- 1. Kriteriji po uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in 90/98), oziroma Urban Waste Water Directive (91/271/EEC, 98/15/EC) določajo: - > sanacijo virov onesnaženja z izgradnjo kanalizacije v aglomeracijah: * na občutljivih območjih z več kot 10.000 PE do konca leta 2008 * z več kot 15.000 PE do konca leta 2010 * med 2000 PE in 15.000 PE do konca leta 2015 - > sanacijo virov onesnaženja z izgradnjo druge stopnje čiščenja (biološko čiščenje) v aglomeracijah: * z več kot 15.000 PE do konca leta 2010 * med 10.000 PE in 15.000 PE do konca leta 2015 * na občutljivih območjih med 2.000 PE in 10.000 PE do konca leta 2015 * med 2000 PE in 10.000 PE do konca leta 2017 - > sanacijo virov onesnaženja z izgradnjo tretje stopnje čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija) v aglomeracijah na občutljivih območjih: * z več kot 10.000 PE do konca leta 2008 * z manj kot 2000 PE do konca leta 2015 2. Kriteriji po zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), oziroma Drinking Water (80/778/EEC) dodatki (81/858/EEC), (90/656/EEC), (91/692/EEC), Ground Water (80/68/EEC) dodatki (90/656/ECC), (91/692/EEC) in Surface Water for the Abstraction of Drinking Water (75/440/EEC) dodatki (79/869/EEC), (90/656/EEC), (91/692/EEC) določajo prednostno: - > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje stopnje čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija), ki se izlivajo v površinske vodotoke na področju virov pitne vode - > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje stopnje čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija, ustrezno kemijsko čiščenje nevarnih substanc po naslednjih smernicah EU: Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC) dodatki (90/656/EEC), (91/692/EEC), Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries (82/176/EEC) Cadmium Discharges (83/513/EEC), Other Mercury Discharges (84/156/EEC), HCH Discharges (84/491/EEC), List on Substances (86/280/EEC), dodatki (88/347/EEC), (90/415/EEC)), ki se izlivajo v površinske vodotoke namenjene za rabo za vodooskrbo - > zagotavljanje ustreznih količin pitne vode za vodooskrbo prebivalstva in ostalo rabo 3. Kriteriji po uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in 90/98), oziroma Urban Waste Water Directive (91/271/EEC, 98/15/EC) z dodatnim upoštevanjem Nitrates Directive (92/43/EEC) določajo prednostno: - > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje stopnje čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija), kolikor se odpadne vode izlivajo v zajezene površinske vode, ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje ali v druge površinske vode, kjer je mogoče ugotoviti ali pričakovati evtrofikacijo 4. Kriteriji po zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), oziroma Habitats Directive (92/43/EEC), Shellfish Directive (79/923/EEC) dodatek (91/692/EEC) in Fish Water Directive (78/659/EEC) določajo prednostno: - > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje stopnje čiščenja na posebej zaščitenih področij (močvirja, področja z biološko raznolikostjo vrst) 5. Kriteriji po zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), oziroma Bathing Water (76/160/EEC) dodatek (90/656/EEC) določajo prednostno: - > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje stopnje čiščenja na področjih namenjenih za kopalne vode 6. Kriteriji celostnega upravljanja z vodami na povodju, oziroma Water Framework Directive (COM/97) 49-final določajo prednostno: - > celostno reševanje vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda na širšem področju več lokalnih skupnosti v okviru povodja - > celostno reševanje odvodnje in čiščenja odpadnih voda različnih virov onesnaženja (komunalni viri, industrija, viri iz živalskih farm, ...) 7. Kriteriji po podpisanih mednarodnih konvencijah in meddržavnih sporazumih določajo prednostno: - > sanacijo virov onesnaženja s prekomejnim vplivom - > optimalno rabo voda prekomejnih vodonosnikov za različne namene vodooskrbe 8. Kriteriji časovne izvedljivosti določajo prednostno: - > sanacijo virov onesnaženja iz naselij in izgradnjo celovitih sistemov vodooskrbe prebivalstva, ki imajo že pripravljene programe in ustrezno investicijsko-projektno dokumentacijo za izvajanje ukrepov Hkratno upoštevanje vseh navedenih kriterijev v okviru posameznih povodij kot zaključenih ekoloških enot določa prednostna področja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij v vode iz komunalnih virov onesnaženja in optimalno vodooskrbo prebivalstva v smislu celostnega ravnanja z vodami na lokalni ravni. Stopnja občutljivosti, oziroma potencialne ogroženosti področij v okviru posameznih povodij, opredeljena po navedenih kriterijih, je merilo za določitev tako prednostnih področij kot tudi časovnega poteka izvajanja posameznih ukrepov (programov, investicij) na le-teh. Razvrstitev področij vodotokov z obravnavanimi kriteriji po stopnjah občutljivosti, oziroma potencialne ogroženosti: ----------------------------------------------------------------- OBČUTJIVA PODROČJA (OGROŽENA PODROČJA) ----------------------------------------------------------------- Evtrofikacijska področja (vsa naravna jezera, obalno morje) (1., 3., 6., 7.) ----------------------------------------------------------------- Področja vodnih virov za vodooskrbo (aluvialni in kraški vodonosniki) (1., 2., 6.) ----------------------------------------------------------------- Močvirja, področja z biološko raznolikostjo vrst (1., 4., 6., 7.) ----------------------------------------------------------------- Področja vodotokov, ki so določena za kopalne vode (1., 5., 6.) ----------------------------------------------------------------- POTENCIALNO OBČUTLJIVA (OGROŽENA) PODROČJA ----------------------------------------------------------------- Prodročja, kjer je pričakovati evtrofikacijo (umetne zajezitve) (1., 3., 6., 7.) ----------------------------------------------------------------- Mejni vodotoki (1., 6., 7.) ----------------------------------------------------------------- Področja z intenzivno industrijsko in kmetijsko (živalske farme) proizvodnjo (1., 2., 3., 6.) ----------------------------------------------------------------- Vodotoki z malo vodnatostjo (malo samočistilno sposobnostjo) (1., 6.) ----------------------------------------------------------------- NEOBČUTLJIVA (NEOGROŽENA) PODROČJA ----------------------------------------------------------------- Vodotoki z veliko vodnatostjo (veliko samočistilno sposobnostjo) (1., 6., 7.) ----------------------------------------------------------------- 4.2.2. Določitev ukrepov (programov in investicij) za zmanjšanje emisij v vode in optimalno rabo vodnih virov za vodooskrbo v okviru povodij 4.2.2.1. Programski ukrepi - priprava celovitih programov zmanjševanja emisij iz komunalnih virov onesnaženja in optimalne rabe vodnih virov za vodooskrbo na področju večih lokalnih skupnosti v okviru povodja - priprava strokovnih osnov za določitev varstvenih con varovanja virov pitne vode - priprava sanacijskih programov potencialno ogroženih vodnih virov (podtalnic Dravskega polja, Ptujskega polja, Murskega polja, Apaškega polja, Sorškega polja, Celjskega polja, Krško- Brežiškega polja) - nastavitev tehničnih parametrov onesnaževalcev za vodenje katastra - izobraževanje upravljavcev in vzdrževalcev komunalnih sistemov in naprav na področju priprave, vodenja, nadzora in vzdrževanja investicij 4.2.2.2. Izvedba investicij - določitev prednostne liste investicij za obdobje 6 let - priprava ustrezne projektno-investicijske dokumentacije za izvedbo investicij: - - obnove in dogradnje kanalskega omrežja - - dogradnje in novogradnje komunalnih čistilnih naprav - - sanacije greznic - - obnove in dogradnje vodooskrbnih sistemov na vododeficitarnih področjih - izvedba investicij po prednostni listi - upravljanje in vzdrževanje investicij Hkratno upoštevanje vseh navedenih kriterijev (pog. 4.2.1.) v okviru posameznih povodij določa stopnjo občutljivosti, oziroma potencialne ogroženosti posameznih področij, ki je merilo za določitev tako prednostnih področij kot tudi časovnega poteka izvajanja posameznih investicij na le-teh.
4.3. Ekonomsko vrednotenje investicij z izdelavo finančnega in časovnega načrta izvedbe Po preliminarnih ocenah bomo implementacijo evropskih direktiv na področju vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda financirali z naslednjimi potencialnimi domačimi viri: - takse za obremenjevanje vode (kot namenska sredstva državnega proračuna) - pristojbine za priključitev na kanalizacijo (komunalni prispevek) in kanalščina - nepovratna sredstva državnega proračuna (PP 5739 - Realizacija investicij v komunalni infrastrukturi v skladu z državnim programom za prevzem pravnega reda EU) - nepovratna sredstva občinskih proračunov in možna kreditna sredstva Ekološko-razvojnega sklada. Poleg omenjenih nacionalnih virov so na voljo tudi tuja sredstva, tako nepovratna sredstva EU kakor tudi kreditna sredstva multilateralnih kreditorjev in privatnega bančnega sektorja. V nadaljevanju sledi prikaz ocene posameznih virov financiranja ter projekcije le-teh do končnega datuma predvidenega za izvedbo ukrepov, ki jih določa operativni program. Kot je razvidno predstavlja najpomembnejši vir financiranja komunalne infrastrukture na področju varstva voda taksa za obremenjevanje vode, s pomočjo katere se bo predvidoma financiralo v povprečju okoli 40 odstotkov vrednosti prednostnih investicij. Vendar velja opozoriti, da so navedene zgolj preliminarne ocene, ker je v skladu z veljavno zakonodajo davčni zavezanec oproščen plačila takse, če predloži investicijski program, zato je pri posameznem infrastrukturnem projektu navedena ocena zneska takse do predvidenega datuma izgradnje. Opozoriti velja tudi na naslednje predpostavke: - v okviru sredstev državnega proračuna so upoštevana zgolj nepovratna sredstva, ki so namensko predvidena za izgradnjo komunalne infrastrukture v skladu z državnim programom za prevzem pravnega reda (postavka Investicije v komunalno infrastrukturo za izvedbo NPAA - PP 5739) ter sredstva lastne udeležbe za realizacijo PHARE programa na podlagi pogodbe med Slovenijo in Evropsko komisijo - pri opredelitvi občinskih proračunskih sredstev kot možnega vira sofinanciranja NPVO je bil v skladu s predpostavkami NPVO upoštevan delež v višini 10 % (ocena), kar lahko v predvidenem časovnem obdobju zaostane za realno alociranimi sredstvi - ker je odobritev koriščenja kreditnih sredstev Ekološko- razvojnega sklada pogojena z izdajo soglasja Ministrstva za finance, je realnost alokacije predvidenih sredstev zelo vprašljiva, obseg zadolževanja občin je namreč zakonsko omejen. Pomemben vir financiranja je seveda tudi sama cena komunalnih storitev, ki v skladu z nedavnimi zakonskimi spremembami lahko vključuje tudi stroške kapitala. Določitev omenjenih cen je v pristojnosti občin, zato je težko oceniti kolikšen delež investicijskih stroškov bodo le-ta vsebovala. Znani viri financiranja alocirani po posameznem projektu so torej sredstva zbrana iz naslova takse na obremenjevanje voda, dodatnega namenskega deleža sredstev državnega proračuna in občinskih proračunov ter tuji viri. V zadnji tabeli sledi prikaz deleža ostalih virov, med katerimi predvidevamo predvsem privatni sektor. Zelo skromen delež privatnega kapitala je dejstvo današnje situacije. V prihodnje bo potrebno zakonsko opredeliti pogoje, ki bodo tako privatne investitorje kakor tudi domače komercialne banke stimulirali za naložbe na področju komunalne infrastrukture. 4.3.1. Načrt izvedbe investicij Ker ima večina prebivalstva Republike Slovenije (88 %) urejeno nemoteno vodooskrbo iz javnih vodooskrbnih sistemov, smo v operativnem programu za I. fazo (obdobje 6 let) izvajanja NPVO na področju vodooskrbe identificirali le prednostne investicije na vododeficitarnih področjih. I. faza je glede na prednostne ukrepe NPVO bolj osredotočena v izgradnjo sistemov odvodnje in čiščenja odpadnih voda, ker je na javno kanalizacijo priključenih le 53 % prebivalstva, oziroma na čistilne naprave pa le 30 % (% glede na število prebivalcev (PE)), na greznice pa je še vedno priključenih 47 % prebivalstva. 4.3.1.1. Investicije vodooskrbnih sistemov Ker bo za vse investicije na področju vodooskrbe (razen vodooskrbe Šaleške doline) znana ocena stroškov šele po izdelavi investicijskih programov, operativni program ne podaja stroškov posameznih investicij. Predvideni pričetek izvedbe posameznih investicij pa je glede na potrebni čas za pripravo ustrezne investicijsko-projektne dokumentacije možen šele najprej v letu 2001.
4.4. Nadzor in informacijska podpora izvajanja ukrepov 4.4.1. Strokovno-tehnični nadzor izvajanja ukrepov z informacijsko podporo Primarna vloga države na področju upravljanja voda na lokalni ravni ni osredotočena le na pripravo zakonodaje, ampak tudi na strateško načrtovanje in nadzor izvajanja le-te. Država, oziroma pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, je tudi zadolženo za izvedbo investicij in programov, ki jih določajo evropske smernice. Obenem pa država nastopa tudi kot lastnik javnih podjetij za izvajanje dejavnosti in je tudi pomemben investitor, ki mora ne samo spoštovati okoljske zahteve, ampak mora z investicijami posredno ali neposredno maksimirati tudi zastavljene cilje. MOP ima po ZVO vodilno vlogo pri koordinaciji in uveljavljanju izvajanja ukrepov NPVO in posameznih sektorskih operativnih programov (operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe), obenem pa je država, oziroma pristojno ministrstvo tudi zadolženo za izvajanje vseh aktivnosti v okviru procesa harmonizacije in implementacije (izvajanja) EU zakonodaje. Za učinkoviti nadzor izvajanje ukrepov operativnega programa upravljanja z vodami na lokalni ravni moramo: - zagotoviti potrebne pogoje za učinkovito delo inšpekcijskih služb (kadri in oprema); - izboljšati koordinacijo med državno in lokalno ravnijo; - kadrovsko zapolniti deficitarna področja (ekonomsko, pravno); - vzpostaviti katastre komunalne infrastrukture; - vzpostaviti ustrezno informacijsko podporo, ki bo obsegala: - - kvalitetne monitoringe in baze podatkov - - jasno opredeljeno strukturo zbiranja in obdelave relevantnih podatkov za podporo procesom odločanja, pripravi in nadzoru izvajanja celovitih programov sanacij - - sprotno spremljanje trendov izvajanja zmanjševanja emisijskih virov onesnaženja. 4.4.2. Finančni nadzor izvajanja ukrepov V skladu z opredeljeno organizacijo in postopkom kontrole finančnih sredstev, to je sredstev državnega proračuna po uredbi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98), katerega podlaga sta 87. in 91. člen zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96) in tudi sredstev tujih finančnih virov, je postopek finančnega nadzora izvajanja ukrepov naslednji: - pregled in potrditev vse projektne dokumentacije po fazah, ki jih določa uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98), s strani strokovne komisije MOP, ki jo imenuje minister; - ko je investicija potrjena, pogodba z izvajalcem projekta (investicije) poimensko določa izvajalce nadzora, zadolžene za spremljanje izvajanja investicije po pogodbi, tako strokovno kakor finančno (inženir s poznavanjem FIDIC pravil, predstavnik investitorja in predstavnik pristojnega ministrstva); - po pogodbi morajo odgovorne osebe potrditi vsako izvedeno situacijo, s čimer zagotavljajo pravilnost in skladnost posameznih postavk situacije s pogodbo, tj., da so predložene situacije dejansko izvedene na terenu in da je cena posameznih postavk skladna s pogodbo; - pred plačilom posameznih predloženih situacij potrjeno situacijo projekta še strokovno revidira oseba na MOP, ki je po pogodbi zadolžena za spremljanje projekta.
Priloga 1 ANALIZA KRATKOROČNIH IN SREDNJEROČNIH KORISTI IZGRADNJE KOMUNALNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV, KI JIH PREDVIDEVA OPERATIVNI PROGRAM Okolje je za sodobne ekonomiste oblika naravnega kapitala; ključna pa je raven uporabe naravnega kapitala, saj je temelj sodobne okoljevarstvene politike trajnostni razvoj. Teoretično izhodišče trajnostnega razvoja, da je potrebno ohranjati naravne vire za bodoče generacije je zahteven in globalen izziv. Posledica gradnje objektov v prostor so tudi vplivi na okolje, ki so posredni in neposredni. Vplivom na okolje, ki so posledica posega je možno prisojati pomen. Pomen vpliva bo odvisen od stanja okolja pred posegom, velikosti in kakovosti spremembe ter tudi od odnosa družbe oziroma presojevalca do obravnavane spremembe okolja. Merila za določanje ustreznosti morajo biti izbrana tako, da je poseg predvsem ekonomsko opravičljiv ter da so hkrati do največje možne mere upoštevani vsi pogoji varovanja okolja in narodnogospodarski interesi. Cena končnega proizvoda mora vsebovati tudi okoljske elemente infrastrukturnega projekta. Ovrednotiti je potrebno delež donosa od izboljšanja stanja okolja in novih dejavnosti, ki jih bo omogočila realizacija infrastrukturnega projekta. Neposredne koristi posega v prostor (v konkretnem primeru izgradnje kanalskih sistemov, čistilnih naprav ter vodooskrbnih sistemov) lahko ovrednotimo s številom odprtih novih delovnih mest ter številom zaposlenih v času izgradnje objektov, kakor tudi zaposlenih v času obratovanja omenjenih objektov, kar posredno pomeni tudi povečanje proračunskih prihodkov iz naslova stroška dela. Pregled pričakovanega števila novozaposlenih v času izgradnje objektov in v času obratovanja objektov v obdobju od leta 2000 do 2007: --------------------------------------------------------------------------------------------------- 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 --------------------------------------------------------------------------------------------------- štev. zaposl. v času izgradnje 150 355 605 680 695 395 205 --------------------------------------------------------------------------------------------------- štev. zaposl. na objektu v času obratovanja 3 13 43 69 95 128 --------------------------------------------------------------------------------------------------- štev. novozaposl. na objektu v času obr. 3 10 31 16 26 33 --------------------------------------------------------------------------------------------------- Skupaj 150 355 611 703 769 480 326 161 --------------------------------------------------------------------------------------------------- Posredne koristi posega v prostor pa vključujejo zmanjšano stopnjo koriščenja zdravstvenih storitev zaradi izboljšanja stanja zdravja, izboljšanje biotske raznovrstnosti (flora in favna v rekah, jezerih in morjih) in s tem posredno povezano povečano število turistov in nočitev kot tudi prihodkov turistične dejavnosti. V turističnih krajih je moč ovrednotiti koristi oziroma vpliv izgradnje čistilne naprave na gospodarske dejavnosti s prej omenjenim številom turistov in nočitev, v manj turističnih krajih pa z ovrednotenjem direktnih stroškov, ki jih nosijo obiskovalci za prihod in odhod z želene lokacije (torej strošek goriva, cestnine in ostali priložnostni stroški, kot tudi vstopnine in stroški vodstva po kraju). Krivulja povpraševanja po okoljski kvaliteti bo odvisna od odnosa med ceno, ki jo obiskovalci pokrijejo preko prevzema "potovalnih" stroškov ter pogostostjo obiska. Vzorčenje obiskovalcev poteka z vprašalniki in preko osebnega stika anketarjev. Podatki se zbirajo o značilnostih obiskovalcev, motivih za njihov obisk, stroških potovanja in značilnostih kraja, ki ga obiskujejo. Nadalje je posredna korist izgradnje komunalnih infrastrukturnih objektov povečanje vrednosti zemljišč zaradi infrastrukturne opremljenosti, ki omogoča razvoj novih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti na tem področju. Posebej pa je potrebno izpostaviti pomembnost izgradnje čistilnih naprav na vodotokih, ki so glavni pritoki reke Save v spodnjem toku (Savinja, posredno Paka, ki se izliva v Savinjo) na reki Savi, ker je v načrtu izgradnja hidroenergetske verige na reki Savi in je povodje Save potencialno občutljivo območje, zaradi možne evtrofikacije akumulacij v primeru, če odvajamo neočiščene komunalne vode direktno v Savo, oziroma njene pritoke. V skladu s 26. členom uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98) bo minister predlagal vladi resorno metodologijo, v kateri bodo določena posebna merila za ugotavljanje učinkovitosti investicij s področja vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda ter druge specifičnosti s tega področja (metodologija za izdelavo analize stroškov in koristi, ki izhajajo iz okoljskih elementov investicij na osnovi poročila o vplivih na okolje, na podlagi katerih bo za vsak okoljski infrastrukturni objekt omenjena analiza podrobneje izdelana).
Priloga 2 Seznam določenih območij poselitve (aglomeracij) z urejeno odvodnjo in čiščenjem odpadnih voda po izvedenem operativnem programu Območje poselitve (aglomeracija) predstavlja celotno urbano površino (prebivalce vseh naselij), s katere se komunalne odpadne vode odvajajo na skupno čistilno napravo. Povodje Sava - Podpovodje Gorenjska Sava Bohinjska Bistrica (CČN 11 000 PE) ima skupno število prebivalcev 4478 in obsega naselja: Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor, Stara Fužina, Ukanc, Ribčev laz, Laški Rovt, Polje, Kamp, Kamnje, Savica, Brod, Bohinjska Bistrica Radovljica (CČN 30 000 PE) ima skupno število prebivalcev 22.464 in obsega naselja: Selo, Bodešče, Koritno, Ribno, Mevkuž, Višelnica, Krnica, Zgornje Gorje, Spodnje Gorje, Poljščica, Grabče, Podnom, Zasip, Bled, Lesce, Hlebce, Hrašče, Studenčice, Poljče, Begunje, Zapuže, Zgoša, Vrbnje, Gorica, Nova vas, Lancovo, Radovljica Kranjska Gora (CČN 6500 PE) ima skupno število prebivalcev 3297 in obsega naselja: Rateče, Podkorn, Kranjska Gora, Gozd Martuljek Tržič (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 13.900 in obsega naselja: Tržič, Bistrica pri Tržiču Povodje Sava - Podpovodje Ljubljanica-Sava Ljubljana (CČN 420 000 PE) ima skupno število prebivalcev 325.778 in obsega naselja: Ljubljana mesto - Bežigrad, Bežigrajski Dvor, Bizovik, Bokalce, Brdo, Brinje, Brod, BS 3, Center, Črna vas ob Ižanski cesti, Dravlje, Dolnice, Fužine, Galjevica, Hrušica, Ježica, Kamna Gorica, Kašelj, Kodeljevo, Koseze, Kosovo polje, Kozarje, Krakovo, Livada, Mala vas, Medno, Mestni Log, Moste, Moste-Polje, Murgle, Nadgorica, Nove Jarše, Novo polje, Podutik, Poljane, Polje, Prule, Pržan, Rakova Jelša, Rakovnik, Rapova jama, Rožna dolina, Rudnik, Savlje, Savsko naselje, Snebrje, Sp. Gameljne, Sp. Log, Stanežiče, Stegne, Stožice, Stranska vas, Smodinovec, Šentjakob, Šentvid, Šiška, Šmartno ob Savi, Šmartno pod Šmarno goro, Štepanjska vas, Štepanjsko naselje, Tacen, Tivoli, Tomačevo, Trnovo, Vevče, Vič, Vižmarje, Vodmat, Vrhovci, VS 6/1, Zadobrova, Zadvor, Sostro, Podmolnik, Zalog, Zelena jama, Zg. Gameljne, Zg. in Sp. Kašelj, Žale Vodice - Vodice, Zapoge, Hraše, Dornice, Dobruša, Repnje, Bukovica, Utik, Koseze, Polje pri Vodicah, Selo pri Vodicah, Šinkov turn, Vešča, Vojsko, Skaručna Medvode - Valburga, Smlednik, Zbilje, Žeje, Zg. Senica, Sp. Senica, Sora, Rakovnik, Goričane, Vaše, Medvode, Virje, Zg. Pirniče, Sp. Pirniče, Vikrče, Zavrh, Žlebe, Seničica, Preska Dobrova, Horjul, Polhov Gradec - Komanija, Ljubgojna, Podsmreka Škofljica - Lavrica, Zalog pri Škofljici, Škofljica Brezovica - Brezovica Vrhnika (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8641 in obsega naselji: Vrhnika, Verd Litija (CČN 19 000 PE) ima skupno število prebivalcev 6932 in obsega naselji: Litija, Šmartno pri Litiji Zagorje (CČN 17 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8224 in obsega naselja: Dolenja vas, Podkraj pri Zagorju, Ravenska Vas, Selo pri Zagorju, Zagorje ob Savi Trbovlje (CČN 18 000 PE) ima skupno število prebivalcev 17.485 in obsega naselje: Trbovlje Hrastnik (CČN 11 000 PE) ima skupno število prebivalcev 6370 in obsega naselje: Hrastnik Povodje Sava - Podpovodje Spodnja Sava-Savinja Velenje-Šoštanj (CČN 50 000 PE) ima skupno število prebivalcev 40.995 in obsega naselja: Velenje, Šoštanj, Paka, Cirkovce, Hrastovec, Plešivec, Bavče, Pesje, Gaberke, Ravne, Skorno-Florjan Celje (CČN 70 000 PE) ima skupno število prebivalcev 50.093 in obsega naselja: Bukovžlak, Celje, Dobrova, Košnica, Lahovna, Leskovec, Loktovec, Lopata, Medlog, Pečovnik, Prekorje, Slance, Šmarjeta pri Celju, Teharje, Tremerje, Trnovše pri Celju, Vrhe, Začret, Zadobrova, Zvodno, Žepina, Levec, Drešnja vas, Draga, Kompole, Ogorevc, Pražinska vas, Štore Povodje Sava - Podpovodje Spodnja Sava Sevnica (CČN 10 000 PE) ima skupno število prebivalcev 4953 in obsega naselje: Sevnica Krško (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8337 in obsega naselja: Krško, Leskovec, Veniše, Videm Brežice (CČN 10 000 PE) ima skupno število prebivalcev 7176 in obsega naselji: Brežice, Čatež ob Savi Povodje Sava - Podpovodje Spodnja Sava-Sotla Rogaška Slatina (CČN 12 000 PE) ima skupno število prebivalcev 6395 in obsega naselji: Rogaška Slatina, Rogatec Povodje Mura Murska Sobota (CČN 45 000 PE) ima skupno število prebivalcev 21.596 in obsega naselja: Bakovci, Černelovci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci, Veščica, Marjanci Lendava (CČN 45 000 PE) ima skupno število prebivalcev 9190 in obsega naselja: Lendava, Lendavske Gorice, Čentiba, Dolga Vas, Dolna, Trimini, Petišovci, Doljni Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca, Kot Povodje Drava Maribor (CČN 200 000 PE) ima skupno število prebivalcev 112.786 in obsega naselja: Maribor, Pekre, Limbuš, Spodnje Hoče, Brestrnica, Miklavž, Slovenj Gradec (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 9901 in obsega naselja: Slovenj Gradec, Stari trg, Šmartno Dravograd (CČN 9000 PE) ima skupno število prebivalcev 3496 in obsega naselje: Dravograd Mislinja (CČN 2500 PE) ima skupno število prebivalcev 1818 in obsega naselja: Mislinja, Šentilj, Dovže Ptuj (CČN 105 000 PE) ima skupno število prebivalcev 25.526 in obsega naselja: Ptuj, Draženci, Gerečja vas, Grajena, Hajdoše, Podvinci, Skorba, Slovenja vas, Sp. Hajdina, Spuhlja, Zg. Hajdina, Kungota pri Ptuju Povodje Soča Bovec (CČN 6500 PE) ima skupno število prebivalcev 1702 in obsega naselje: Bovec Kobarid (CČN 4100 PE) ima skupno število prebivalcev 1693 in obsega naselja: Kobarid, Mlinsko, Idrsko Most na Soči (CČN 1000 PE) ima skupno število prebivalcev 475 in obsega naselje: Most na Soči Nova Gorica (CČN 45 000 PE) ima skupno število prebivalcev 26.358 in obsega naselja: Nova Gorica, Solkan, Rožna Dolina, Šempeter, Vrtojba, Miren, Černelovci, Veščica Ajdovščina (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8827 in obsega naselja: Ajdovščina, Dolenje, Grivče, Kožmani, Dolga Poljana, Lakovec, Budanje, Ustje Povodje Obalno morje Koper (CČN 50 000 PE) ima skupno število prebivalcev 40.602 in obsega naselja: Koper, Bošamarin, Kampel, Manžan, Pobegi, Prade, Salara, Vanganel, Babiči, Marezige, Bertoki, Bonini, Čežarji, Dekani, Gažon, Hrvatini, Plavje, Sp. Škofije, Sv. Anton, Škocjan, Šmarje, Zg. Škofije, Ankaran, Barižoni Izola (CČN 30 000 PE) ima skupno število prebivalcev 12.307 in obsega naselji: Izola, Jagodje Piran (CČN 30 000 PE) ima skupno število prebivalcev 15.177 in obsega naselja: Piran, Portorož, Lucija, Seča, Fiesa, Strunjan, Malija - Mala Seva Ilirska Bistrica (CČN 9500 PE) ima skupno število prebivalcev 4768 in obsega naselje: Ilirska Bistrica