Na podlagi sedemintridesete alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik ureja veterinarsko označevanje zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živila), označevanje šarže živil v procesu proizvodnje, ter izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti živil namenjenih oddaji v promet za javno potrošnjo (v nadaljnjem besedilu: certificiranje).
Z označevanjem iz prejšnjega odstavka se ugotavlja izvor živil, zagotavlja njihova enostavna razpoznavnost ter skupaj s potrdilom dokazuje, da so živila prešla zahtevano veterinarsko kontrolo in, da so zdravstveno ustrezna.

Pravilnik velja za vsa živila, ki so v celoti živalskega izvora ter za vsa živila, ki vsebujejo več kot 10% mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov.
Pravilnik velja tudi za vsa živila ne glede na izvor, ki so proizvedena v obratih, registriranih v skladu s predpisi o veterinarstvu, in vsebujejo živila živalskega izvora.

Posamezni izrazi za namen tega pravilnika pomenijo:
1. Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
2. Uradni veterinar je doktor veterinarske medicine, ki ga predstojnik VURS pooblasti za:
– opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov živali, surovin in živil za javno potrošnjo;
– opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov opreme in obratov, v katerih se proizvaja surovine ali živila oziroma daje v promet živila za javno potrošnjo;
– za izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti živil.
3. Potrdilo o zdravstvenem stanju živil (v nadaljnjem besedilu: veterinarsko potrdilo) je listina, s katero uradni veterinar potrjuje zdravstveno ustreznost živil, ki so namenjena javni potrošnji.
4. Mednarodno potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke živil (v nadaljnjem besedilu: certifikat) je listina, s katero uradni veterinar potrjuje zdravstveno ustreznost živil, ki so namenjena izvozu.
5. Živilski obrat (v nadaljnjem besedilu: obrat) je:
– zgradba, v kateri se opravlja dejavnosti klanja živali, zbiranja, dodelave, obdelave, predelave, embaliranja, pakiranja, preembaliranja, prepakiranja, hlajenja in skladiščenja surovin živil, s pripadajočimi pomožnimi zgradbami in infrastrukturo, ter celotnim območjem, ki pripada tej zgradbi;
– obrat v sklopu skladišča ali drugih prostorov za opravljanje dejavnosti trgovanja na debelo.
6. Proizvodno skladišče je prostor v sestavi obrata, kjer se lahko hranijo samo živila oziroma surovine lastne proizvodnje.
7. Živila so sestavni deli živalskega telesa v surovem, polpredelanem ali predelanem stanju in mleko, jajca, mesni, ribji, mlečni in jajčni izdelki, ikre, med in drugi čebelji pridelki ter izdelki iz rakov, školjk, polžev in žab, ki so namenjeni za prehrano ljudi.
8. Oddaja v promet za javno potrošnjo je vsaka oddaja živil po končani proizvodnji, razen lastne domače porabe, ko je uradni veterinar ugotovil, da so živila zdravstveno ustrezna, ter zanje izdal potrdilo o zdravstveni ustreznosti. Za živila, ki so opremljena z oznako zdravstvene ustreznosti, vendar zanje ni izdano potrdilo o zdravstveni ustreznosti, se šteje, da so namenjena javni potrošnji. Za živila, skladiščena v registriranem obratu, se šteje, da so oddana v promet, če je za njih izdano potrdilo o zdravstveni ustreznosti.
9. Sledljivost pomeni možnost slediti surovinam oziroma živilom od izvora do končnega porabnika.
10. Proizvodna serija je količina enakih živil oziroma surovin, pridobljenih v določenem obdobju - času (na primer enodnevna proizvodnja) in označenih z določenimi oznakami, ki jih spremlja eno ali več potrdil o zdravstvenem stanju. Proizvodno serijo sestavlja ena ali več proizvodnih šarž.
11. Proizvodna šarža je določena količina surovin ali živil, ki so enako sestavljena, obdelana v istih strojih oziroma z isto opremo pod enakimi pogoji v enem proizvodnem procesu, ki jo spremlja največ eno potrdilo o zdravstveni ustreznosti. Potrdilo o zdravstveni ustreznosti se lahko izda za več šarž skupaj.
12. Embaliranje je zaščita z zavijanjem v osnovni ovoj ali ovitek (npr. klobase), oziroma spravljanje v ustrezne posode, pri čemer pride živilo v neposredni stik z ovojem ali posodo.
13. Embalaža je osnovni ovoj ali ovitek oziroma ustrezna posoda, ki pride v neposredni stik z živilom.
14. Pakiranje je dajanje živil v transportno embalažo (v nadaljnjem besedilu: paket) za oddajo v promet.
15. Preembaliranje je postopek, s katerim se embalirano surovino oziroma živilo pred oddajo v promet ponovno embalira in po potrebi pakira.
16. Živila z majhnim odstotkom mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov so živila, za katere je bilo kot surovinski sestav pri proizvodnji uporabljeno največ 10% mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov.

Proizvajalec je dolžan označiti vsako embalažno enoto živila z jasno oznako šarže tako, da je možna identifikacija živila in nesporna povezava z veterinarskim potrdilom o zdravstveni ustreznosti živila.

Živila morajo biti opremljena z veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: veterinarska oznaka), ko se dajo v promet za javno potrošnjo. Veterinarska oznaka mora biti čitljiva, neizbrisna in njeni znaki zlahka razločljivi. Oznaka mora biti na samem živilu oziroma na embalaži.

Kadar so posamezne embalažne enote živila pakirane skupaj ter namenjene nadaljnji obdelavi, predelavi, prepakiranju ali vgradnji v druga živila, zadostuje, da se veterinarsko oznako uporabi le za skupno pakiranje, pri čemer mora biti oznaka nameščena tako, da se ob odpiranju paketa uniči.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za meso v trupih, polovicah in četrtinah ter v manjših kosih, ki morajo ne glede na namembnost vedno nositi lastno veterinarsko oznako na samem mesu ali embalaži.

Veterinarska oznaka je veljavna le v primeru, da je za živilo izdano veterinarsko potrdilo. Živila v prometu mora spremljati kopija veterinarskega potrdila ali pa komercialni dokument proizvajalca živila, na katerem je jasno označena številka veterinarskega potrdila.
Originalna veterinarska potrdila se hranijo v obratu, katerega registrska številka je na veterinarski oznaki, kopije pa pri uradnem veterinarju, ki opravlja veterinarsko sanitarne preglede v obratu.

Veterinarska oznaka se namesti na:
– živilo tako, da se odtisne s pečatom, žigom, vročim žigom ali namesti neodstranljivo ploščico iz odpornega materiala, ki izpolnjuje vse higienske zahteve;
– na embalažo tako, da se natisne, odtisne s pečatom oziroma žigom ali nalepi etiketo z veterinarsko oznako;
– na paket tako, da se natisne, odtisne s pečatom oziroma žigom, nalepi etiketo z veterinarsko oznako ali namesti neodstranljivo ploščico iz odpornega materiala, ki izpolnjuje vse higienske zahteve.
Na pakete iz kartona ni dovoljeno natiskati oznake zdravstvene ustreznosti.
Podrobnejše pogoje o nameščanju veterinarske oznake na živila in pakete predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Industrijski obrati lahko uporabljajo ovalne, obrtniški obrati pa le okrogle veterinarske oznake.
Obrati za zbiranje, obdelavo in predelavo uplenjene divjadi uporabljajo peterokotno veterinarsko oznako.

Ovalna veterinarska oznaka mora imeti v zgornjem delu jasno čitljivo besedilo »SLOVENIJA (ali skrajšano »SI«)«, pod tem pa registrsko številko obrata.
Veterinarska oznaka mora biti dolga 6,5 cm in široka 4,5 cm. Črke morajo biti velike 0,8 cm, številke pa 1 cm.
Veterinarske oznake na embalaži so lahko manjše, vendar ne manj kot 1 cm dolge pri čemer mora biti razmerje med dolžino in širino enako kot v prejšnjem odstavku, in dobro čitljive.
Na paketu iz kartona je lahko le oštevilčena etiketa z veterinarsko oznako, ki mora biti nameščena tako, da se pri odpiranju obvezno uniči. Če se etiketa ne uniči, je treba uničiti paket.

Okrogla veterinarska oznaka mora imeti v zgornjem delu jasno čitljiv naziv upravne enote, pod tem pa registrsko številko obrata.
Veterinarska oznaka mora imeti premer 4,5 cm. Črke in številke morajo biti velike 0,8 cm.
Veterinarske oznake na embalaži so lahko manjše, vendar ne manj kot 0,8 cm v premeru, in dobro čitljive.
Na paketu iz kartona je lahko le oštevilčena etiketa z veterinarsko oznako, ki mora biti nameščena tako, da se pri odpiranju obvezno uniči. Če se etiketa ne uniči, je treba uničiti paket.

Peterokotna veterinarska oznaka se uporablja izključno za označevanje mesa uplenjene divjadi. Je simetrična, vrh oznake je zgoraj, velikost pa je določena z očrtanim krogom premera 6,5 cm. Zgoraj je oznaka »SI«, pod tem pa registrska številka obrata. Črke morajo biti velike 0,8 cm, številke pa 1 cm.

Za živila, proizvedena v kmetijskih obratih, ne veljajo določbe 4. do 9. člena tega pravilnika.
Na mestih, kjer se taka živila dajejo v promet (lastne prodajalne, tržnice) mora biti na vidnem mestu registrska številka obrata in polni naziv obrata. Na voljo mora biti dokumentacija o opravljenem veterinarsko-sanitarnem pregledu in potrdilo o zdravstveni ustreznosti živila, ki se daje v promet.

Živila, za katere velja prepoved dajanja v promet, se označijo na samem živilu embalaži ali paketu z oznako iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika, ki je prečrtana v diagonalni smeri z dvema vzporednima ravnima črtama, ki sta med seboj oddaljeni najmanj 1 cm pri čemer vsaka dvakrat preseka rob oznake in sega 1 cm preko njega.
Če se sme živilo iz prejšnjega odstavka na predpisan način predelati ali obdelati, se to navede v veterinarskem potrdilu oziroma certifikatu. Navedejo se tudi razlogi namestitve veterinarske oznake iz prejšnjega odstavka. Takšne veterinarske oznake oziroma certifikate je dovoljeno odstraniti le z dovoljenjem in pod nadzorom uradnega veterinarja.

Živilo mora biti ob oddaji v promet označeno z veterinarsko oznako obrata iz katerega se je živilo dalo v promet, ne glede na to, kje je bilo proizvedeno, embalirano ali preembalirano. Iz celotne dokumentacije o živilu mora biti zagotovljena sledljivost, evidenco o tem pa nadzira uradni veterinar, ki dovoljuje promet z živilom.
Če se živila ne pošiljajo iz enega obrata v drug obrat z namenom dajanja v promet, se uporabljajo določbe 7. člena tega pravilnika.

Na določenih živilih morajo biti poleg veterinarske oznake še naslednje označbe:
1. besedilo ‘surovo mleko’ za surovo mleko, namenjeno neposredni prehrani ljudi;
2. besedilo ‘izdelano s surovim mlekom’ za mlečne izdelke, izdelane iz surovega mleka, pri katerih proizvodni proces ne vključuje toplotne obdelave, vključno s termizacijo;
3. vrsto uporabljene toplotne obdelave na koncu proizvodnega procesa pri termično obdelanem mleku in mlečnih izdelkih iz termično obdelanega mleka;
4. rok trajanja oziroma datum uporabnosti na mlečnih izdelkih, pri katerih se lahko pojavi rast mikroorganizmov;
5. jasno označen rok uporabnosti na zamrznjenem mesu za izdelavo mesnih izdelkov;
6. vrste mesa, uporabljene za mesni izdelek, na mesnih izdelkih, pri katerih iz komercialne deklaracije to ni razvidno;
7. datum proizvodnje na živilih, ki se pošiljajo na embaliranje oziroma preembaliranje pri čemer mora imeti uradni veterinar podatke o roku oziroma datumu uporabnosti.

Certifikat oziroma veterinarsko potrdilo lahko izda le uradni veterinar.
VURS mora zagotoviti, da imajo uradni veterinarji ustrezno znanje iz veterinarske zakonodaje o živilih in surovinah živalskega izvora, in da so seznanjeni s pravili izdajanja certifikatov oziroma veterinarskih potrdil in o vseh testih in preiskavah, ki jih je treba izvesti odvisno od vrste živila, ki se daje v promet.
VURS založi, natisne in dostavlja obrazce certifikatov in veterinarskih potrdil uradnim veterinarjem.

VURS mora skrbeti za verodostojnost izdajanja certifikatov in veterinarskih potrdil, predvsem s tem, da zagotavlja, da so uradni veterinarji:
– nepristranski in da nimajo neposrednega ekonomskega interesa z obrati ali v zvezi z živili, za katera se izdaja certifikat oziroma veterinarsko potrdilo;
– da se zavedajo pomembnosti vsebine vsakega certifikata oziroma veterinarskega potrdila, ki ga podpišejo.
Certifikati morajo biti izdani vsaj v jeziku, ki ga razume uradni veterinar, ki izdaja certifikat, in v jeziku države uvoznice.
VURS mora imeti možnost, da na podlagi izdanega certifikata oziroma veterinarskega potrdila ugotovi, kateri uradni veterinar ga je izdal.

VURS mora zagotoviti preglede in kontrolne ukrepe za preprečevanje izdajanja napačnih ali zavajajočih certifikatov oziroma veterinarskih potrdil ali goljufij v proizvodnji živil.
Če VURS ugotovi nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, lahko začasno prepove uradnemu veterinarju izdajanje certifikatov oziroma veterinarskih potrdil, ali pooblastilo prekliče.
Če uradni veterinar zavestno izda goljufiv certifikat ali veterinarsko potrdilo, mora VURS izvesti vse možne ukrepe, da ta veterinar dejanja ne more ponoviti.
Če posameznik ali nosilec dejavnosti proizvodnje živil zlorabi certifikat oziroma veterinarsko potrdilo za ponarejanje, mora VURS izvesti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da ta posameznik ali nosilec dejavnosti dejanja ne more ponoviti. Tak ukrep je lahko tudi začasna prepoved nadaljnjega izdajanja ali potrjevanja certifikatov oziroma veterinarskih potrdil.

Uradni veterinar ne sme potrditi podatkov v certifikatu oziroma veterinarskem potrdilu, ki jih ne pozna oziroma ni prepričan o njihovem pomenu.
Uradni veterinar ne sme podpisati praznega ali nepopolno izpolnjenega obrazca certifikata, prav tako ne sme podpisati obrazca za živila ali surovine, ki jih ni pregledal ali so šli mimo njegove kontrole.
Če uradni veterinar podpiše certifikat oziroma veterinarsko potrdilo na osnovi drugega certifikata ali potrdila, mora imeti te dokumente pred podpisom.
Uradni veterinar lahko na certifikatu oziroma veterinarskem potrdilu potrdi tudi podatke:
– ki jih zagotovi druga oseba, ki dela pod nadzorstvom uradnega veterinarja in ima pooblastilo VURS pod pogojem, da lahko zagotovi zanesljivost podatkov;
– ki jih pridobi na podlagi uradnih sistematskih programov nadzorstva (monitoringov), ki se izvajajo skladno z veterinarskimi predpisi.
Certifikat mora biti izdan na enem listu papirja, barva tiska mora biti različna od barve podpisa uradnega veterinarja in pečata. Izda se samo en primerek dokumenta, torej samo original certifikata, ki spremlja pošiljko živil čez državno mejo. Uradni veterinar si mora napraviti fotokopijo vsakega izdanega certifikata in jo hraniti v arhivu najmanj 2 leti zaradi evidence.
Veterinarsko potrdilo mora biti izdano na enem listu papirja, barva tiska mora biti različna od barve podpisa uradnega veterinarja in pečata. Original se izda nosilcu dejavnosti, kopijo pa mora uradni veterinar hraniti v arhivu najmanj dve leti.

Industrijski obrati, ki so registrirani tudi za izvoz, morajo uporabljati oznako iz prvega odstavka 10. člena tega pravilnika od 1. januarja 2000 dalje, v skladu s tem pravilnikom.
Ostali obstoječi obrati lahko dosedanje veterinarske oznake, brez navedbe besede »SLOVENIJA (ali skrajšano »SI«)«, uporabljajo do pridobitve odločbe o kategorizaciji, oziroma najdlje do 25. novembra 2002.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.