Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99 in 90/99) in 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 59/92, 59/96, 45/99) predpisuje minister za zdravstvo

Program pripravništva za poklic diplomirani fizioterapevt/diplomirana fizioterapevtka določa obseg strokovnih znanj in veščin, ki jih mora pripravnik usvojiti za pristop k strokovnemu izpitu.

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec organizira usposabljanje pripravnika po programu pripravništva tako, da lahko le-ta usvoji predpisana znanja in veščine iz tega programa.

Pripravništvo traja 9 mesecev. Pripravnik se:
– 1 mesec seznanja z dejavnostjo upravljanja, organizacijo dela, poslovanjem ter varstvom pri delu in,
– 8 mesecev seznanja s strokovnimi področji fizioterapevtske dejavnosti.

Iz vsebin upravljanja, organizacije dela, poslovanja ter varstva pri delu pripravnik:
– spoznava dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenih zavodov, njihovih enot, zasebnih in javnih fizioterapij, zasebnih podjetij in drugih javnih zavodov,
– se seznani s splošnimi akti, ki urejajo delovna razmerja, organizacijo dela in varstvo pri delu ter delovnimi postopki in tehnologijo dela,
– se vključuje v sistem komuniciranja in informiranja organizacije ter oblike pridobivanja in razporejanja dohodkov,
– se uvaja v model upravljanja in poslovanja organizacije ob lastnem vključevanju v planiranje, proces dela, njegovo učinkovitost, nagrajevanje in vrednotenje opravljenega dela,
– se sooča z učinki racionalnega in gospodarnega vodenja organizacije oziroma tudi s posledicami neracionalnosti in slabe gospodarnosti,
– se informira o najpogostejših dejavnikih in nevarnostih, ki ogrožajo zdravje posameznika ter delovni proces,
– se vključuje v proces, ki zagotavlja varno in učinkovito delo ter spoznava možnosti izobraževanj za varno delo,
– se seznani z organizacijo fizioterapevtske dejavnosti in se sistematično, postopno uvaja v delo, tako da povezuje teoretična znanja s prakso in analizira delovne postopke,
– se seznani z delovanjem multidisciplinarnega zdravstvenega tima ter vlogo in deležem fizioterapije v preventivnih in kurativnih programih zdravljenja ter dopolnjuje svoja znanja pri preverjanju, merjenju in ocenjevanju funkcionalnih stanj, pri izvajanju postopkov, metod in tehnik fizioterapevtske obravnave, spozna njihovo terapevtsko uporabnost, želene in neželene učinke,
– se usposobi za samostojno delo, odločanje in ukrepanje ter enakovredno vlogo v zdravstvenem timu,
– se poglobi v vrednotenje učinkov fizioterapije s poročanjem in vodenjem dokumentacije ter tako razvija kritičen odnos do lastnega napredka ter odgovornosti do zaupanih nalog,
– se seznani z načeli poklicne etike in ravna skladno z njimi v odnosu do bolnikov, varovancev, sebe in kolegov,
– se nauči racionalno izrabljati čas, planirati in gospodarno ravnati z aparaturami in materialnimi sredstvi,
– se postopno usposablja za strokovni izpit ter za nadaljnje samostojno delo,
– se spoznava s strokovno literaturo in pomembnostjo raziskovalnega dela v fizioterapiji.

V času pripravništva se pripravnik usposobi za obravnavo strokovnih vsebin fizioterapevtske dejavnosti s področij: ocenjevanja bolnikovega stanja, kinezioterapije, manualne terapije, elektroterapije, magnetoterapije, termoterapije, krioterapije, mehanoterapije, fototerapije, klimatoterapije, balneoterapije, hidroterapije, respiratorne terapije in preventivne dejavnosti.
Strokovna vsebina:
– ocenjevanje mišičnega tonusa, mišične moči, mišičnih skrajšav, motoričnih funkcij, koordinacije in ravnotežja, senzibilitete, osnovnih elementov drže, merjenje gibljivosti sklepov, dolžin in obsegov ekstremitet, merjenje in ocenjevanje respiratornih funkcij, ločevanje tipov dihanja in merjenje ekspanzije toraksa, analiza hoje, funkcionalni testi,
– pasivno vzpostavljanje gibljivosti, pasivno raztezanje, terapevtski položaji, aktivno asistirane vaje, vaje v suspenziji, aktivne vaje, aktivne vaje proti uporu, aktivno raztezanje, korektivna gimnastika, tehnike splošne in lokalne relaksacije, tehnike dihanja, tehnike za facilitacijo in inhibicijo nevromuskularnega sistema, metode učenja in urjenja koordinacije, ravnotežja, vzpostavljanja periferne cirkulacije, učenje hoje s pripomočki oziroma brez njih, nameščanje ortopedskih pripomočkov,
– masažne tehnike, limfna drenaža, sklepna mobilizacija udov,
– določanje I/t krivulje, živčno-mišična elektro stimulacija, funkcionalna elektro stimulacija (FES – periferna, eno-, dvo- in večkanalna), protibolečinska elektro stimulacija (TENS – transkutana električna nervna stimulacija, DD – diadinamski tokovi, TNB – transkutana nervna blokada), interferenčni tokovi (IF), diatermija (UKW, MV obsevanje), ultra zvok (UZ), sonoforeza, galvanizacija (štiri- in dvocelične kopeli, elekroforeza, iontoforeza), CO kopeli, hiperbarična-hiperoksigenacija,
– magnetoterapija,
– infra rdeče obsevanje (IR), parafinske obloge, termopak, toplotni ovitki in obkladki, tople in vroče kopeli,
– kriopak, masaža z ledom, mrzle in ledene obloge in kopeli, izmenične kopeli, spreji,
– trakcije za ledveni predel (tru-track, lumbex, Pearl), trakcija za vratni predel (Glissonova zanka), terapija z negativnim tlakom, terapija s pozitivnim tlakom mehanične opornice, cikloergometer, vibracijska masaža,
– določanje eritematozne doze, obsevanje z ultravijoličnimi žarki (UV), kromatoterapija, polarizirani polikromatski in monokromatski žarki, laser, helioterapija,
– terapija z zdravilnim blarom, aktivnosti v bazenu, Hubbardovi banji, podvodna masaža, biserne kopeli,
– respiracijski status, hidracija bolnika, inhalacije zdravil, metode čiščenja malih dihalnih poti, aktivne metode za izboljšanje ventilacije, spodbujevalna spiromatrija, pasivne metode za izboljšanje ventilacije, umetna ventilacija,
– preventivna dejavnost, zdravstveno-vzgojno svetovanje bolnikom, oskrbovancem, varovancem, njihovim svojcem ter ogroženim skupinam v vseh socialnih okoljih.

Program strokovnega izpita obsega preverjanje naslednjih teoretičnih in praktičnih znanj:
– strokovne vsebine fizioterapevtske dejavnosti,
– prva pomoč – organizacija in nudenje pomoči v rednih in izrednih razmerah,
– socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti,
– osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.

Strokovna vsebina
Pripravnik dokaže, da je sposoben opravljati dela fizioterapevta s področja ortopedije, travmatologije, opeklin in plastike, rehabilitacije, interne, ginekologije in porodništva ter ustrezno odločati in ukrepati.
Vsebina:
– kongenitalne deformacije lokomotornega sistema, aseptične in septične kostne nekroze, spondilartritis, primarne in sekundarne artroze, bolezni sklepov, vezivnega tkiva, mišic in kit (mialgija, miozitis, tendovaginitis, itd.), skolioza, cervikobrahialni in lumbalni sindrom (konzervativno in operativno zdravljenje), periartritis humeruskapularis, Mb. Sudeck, Volkmannova ishemična kontraktura, športne poškodbe,
– poškodbe (konzervativno in operativno zdravljenje) mehkih tkiv, glave, hrbtenice, prsnega koša, medenice, kolčnega sklepa, kolenskega sklepa, gležnja in stopala, ramenskega sklepa, komolčnega sklepa, zapestja in prstov, stegnenice, goleni, nadlahti, podlahti, amputacija udov,
– opekline, poškodbe kit in perifernih živcev, transplantacije,
– paraplegija, tertraplegija, cerebrovaskularni insult, okvare centralnega živčnega sistema (Mb. Parkinson, multipla skleroza, živčno-mišična obolenja, cerebralna paraliza),
– arterijska hipertenzija, miokardni infarkt, periferne arterijske motnje, revmatični poliartritis, sklerodermia, Mb. Bechterew, bolezni dihal (obstruktivne, restriktivne), respiratorna fizioterapija,
– predporodna aktivnost, priprava na porod, poporodna telesna aktivnost, obravnava pred in po ginekoloških operacijah,
– fizioterapevtska priprava bolnika na operacijo,
– fizioterapevtska obravnava nepokretnega bolnika,
– pomen zdravstvene vzgoje v fizioterapiji,
– opredelitev del in nalog fizioterapevta, vloga fizioterapevta v zdravstvenem timu (definicija, cilji in naloge timskega dela),
– organizacijsko in strokovno dokumentiranje v fizioterapiji.

Prva pomoč – organizacija in nudenje pomoči v rednih in izrednih razmerah
Pripravnik dokaže teoretično in praktično usposobljenost za nudenje prve pomoči.
Vsebina:
– pravni vidik nudenja prve pomoči poškodovanim in bolnim,
– organizacijski ukrepi na mestu nesreče,
– triaža poškodovancev in nenadno obolelih,
– prepoznavanje in ukrepanje pri topih poškodbah kože in podkožja, ranah na koži in vidnih sluznicah, poškodbah sklepov in zlomih kosti, notranjih poškodbah glave, prsnega koša, trebuha, poškodbah hrbtenice, zunanjih in notranjih krvavitvah ter šokovnem stanju, motnjah in prenehanju dihanja ter srčne akcije, opeklinah, vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, poškodbah z električnim tokom in jedkovinami ter kislinami, zastrupitvah, stanjih zavesti in nezavesti, nenadnem porodu, navidezni, klinični in biološki smrti.

Socialna medicina
Pripravnik pokaže celosten odnos do zdravja in bolezni posameznika, družine in socialne skupnosti.
Vsebina:
– temeljna načela: razvoj, opredelitev in dejavnost socialne medicine,
– socialno-medicinska diagnostika: zdravstveno stanje prebivalstva in posebno ogroženih skupin prebivalstva,
– socialno-medicinska etiologija: vplivi dejavnikov naravnega okolja na zdravje in bolezni ter vplivi socialnih dejavnikov,
– socialno-medicinska terapija in profilaksa: naravni potek in faze razvoja bolezni, ukrepi primarne, sekundarne in terciarne prevencije, nalezljive bolezni, razširjenost, vzročnost in značilnost kroničnih množičnih nalezljivih bolezni in preprečevanje negativnih posledic socialno patoloških pojavov ter etična odgovornost zdravstvenih delavcev pred lastno vestjo, bolnikom in družbo,
– uporaba statističnih metod: pomen statističnih metod in statističnih indikatorjev,
– demografska statistika: pojem in razčlenitev,
– zdravstvena statistika: namen, predmet in področje zdravstvene statistike ter viri podatkov,
– organizacija zdravstveno-statistične službe: poročevalska služba, statistični obrazci,
– osnove informatike v zdravstvu: obdelava informacij,
– sistem zdravstvenega varstva: osnovna načela,
– zdravstveno zavarovanje: obvezno (pravice in viri sredstev) in prostovoljno zavarovanje,
– specifičnost ekonomike, vodenja in upravljanja v zdravstvu: medicinska dokumentacija in evidence v zdravstvenem sistemu,
– vloga normativov in standardov,
– socialno-medicinska in higienska vodila pri načrtovanju zdravstvenega varstva,
– indikatorji smotrnosti, uspešnosti in učinkovitosti zdravstvene dejavnosti,
– mednarodno sodelovanje.

Osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja
Pripravnik pokaže poznavanje organizacije zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti.
Vsebina:
– pravna podlaga za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti,
– organizacija, sistem in financiranje javnih zavodov na področju zdravstvene dejavnosti,
– temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti,
– družbena skrb za zdravje in izvajanje programov,
– organizacija zdravstvenega zavarovanja in izhajajoče pravice,
– pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti,
– javna in zasebna zdravstvena dejavnost,
– pravice in obveznosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev iz delovnega razmerja.

Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.