Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99), tretjega odstavka 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 21. člena statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 44/95 in 41/96) ter statutarnega sklepa Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Ribnica na 6. redni seji dne 7. 10. 1999 sprejel

S tem pravilnikom se določajo načini, pogoji in postopki prodaje, oddaje v zakup (najem), oddaje za gradnjo in zamenjave zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so v lasti Občine Ribnica (v nadaljevanju: občina).

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za prodajo, zamenjavo in oddajo v zakup kmetijskih zemljišč ter drugih nepremičnin, ki so v lasti občine, če zakon ali drug pravilnik ne določa drugače.

Prodaja stavbnega zemljišča po tem pravilniku pomeni prenos lastninske pravice in posesti nad stavbnim zemljiščem, katerega lastnik je občina, na izbranega interesenta.
Oddaja v zakup (najem) stavbnega zemljišča po tem pravilniku pomeni prenos neposredne posesti nad stavbnim zemljiščem, katerega lastnik in neposredni posestnik je občina, na izbranega interesenta.
Oddaja za gradnjo po tem pravilniku pomeni prenos pravice do gradnje na stavbnem zemljišču, ki ostane v lasti občine.
Menjava zemljišč po tem pravilniku pomeni prenos lastninske pravice in posesti na občinskem zemljišču na sopogodbenika z istočasno pridobitvijo lastninske pravice in posesti na nepremičnini, ki ga daje v zamenjavo sopogodbenik.
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov.
Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov, na kateri je objekt že zgrajen.

Občina lahko proda, odda zemljišče v zakup (najem) ali odda za gradnjo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa ali javne dražbe, če zakon, statut občine ali ta pravilnik ne določajo drugače.
Občina lahko v skladu z zakonom in tem pravilnikom zamenja stavbna zemljišča brez predhodno izvedenega javnega razpisa ali javne dražbe.
Občina proda, odda za gradnjo ali zamenja zemljišča na podlagi sklepa občinskega sveta.

Postopek prodaje in oddaje stavbnega zemljišča za gradnjo se izvede preko javnega razpisa, razen v primerih določenih z zakonom in tem pravilnikom.
Javna dražba se praviloma okliče v primeru, ko je znano končno število interesentov in se ne išče nedoločenega števila vlog. Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na javni razpis, se smiselno uporabljajo tudi za javno dražbo.

Občina lahko stavbna zemljišča proda ali odda za gradnjo brez javnega razpisa:
– za gradnjo objektov za potrebe obrambe;
– za gradnjo objektov javne infrastrukture;
– za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave;
– za gradnjo socialnih, neprofitnih ter zadružnih stanovanj in stanovanjskih hiš;
– za gradnjo nadomestnih objektov;
– za gradnjo na zemljišču, ki je s prostorsko izvedbenim načrtom predviden za določenega investitorja;
– za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča;
– za gradnjo objektov za potrebe pravosodja;
– če je ocenjena vrednost stavbnega zemljišča nižja od 500.000 SIT.

Javni razpis prodaje, oddaje v zakup (najem) in oddaje stavbnih zemljišč za gradnjo objavi župan v občinskem glasilu in na oglasni deski občine. Javni razpis se objavi tudi na drug način, če tako določa zakon.

Objava javnega razpisa mora vsebovati:
– vrsto pravnega posla (prodaja, oddaja v zakup, oddaja za gradnjo);
– označbo in opis stavbnega zemljišča (parc. št., kultura, izmera, katastrska občina, lega, pravno in dejansko stanje zemljišča);
– podatke o namembnosti zemljišč in pogojih za gradnjo;
– poziv, da interesenti navedejo svoj polni naziv oziroma ime in sedež ter naslov;
– rok, v katerem lahko interesenti predložijo vloge, ki ne sme biti krajši od osem dni od dneva objave razpisa;
– način predložitve vloge (navedba listin, ki jih je potrebno predložiti);
– način revalorizacije vrednosti zemljišč do sklenitve pogodbe;
– vrednost zemljišča;
– merila za izbiro najugodnejše vloge;
– višino varščine, ki jo je treba položiti kot garancijo za resnost ponudbe in ki ne sme biti nižja od 10% od izklicne cene stavbnega zemljišča ter navedbo računa, na katerega se varščina vplača; po sklenjenem pravnem poslu za posamezno stavbno zemljišče se varščina v roku treh dni od dneva izbire interesenta vrne tistim interesentom, ki na javnem razpisu niso uspeli, uspelemu interesentu se položena varščina všteje ceno;
– navedbo, ali se lahko interesenti pred potekom javnega razpisa seznanijo s podrobnejšimi lastnostmi zemljišč in eventualno ogledajo predmet javnega razpisa;
– način in rok plačila kupnine oziroma zakupnine (najemnine);
– druge morebitne pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati interesenti.

Interesent lahko vlogo umakne, nadomesti z drugo ali jo dopolni do izteka roka za predložitev vloge, ki je določen v razpisu. V primeru umika vloge se že plačana varščina vrne.

V primeru javne dražbe se v objavi navede tudi morebitni najnižji znesek višanja.
Na javni dražbi so lahko poleg organizatorja dražbe prisotni le povabljeni interesenti, ki so pravilno položili varščino ob prijavi na javni razpis oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci, če se ustrezno izkažejo.

V postopku primerjave prispelih vlog za sklenitev pravnega posla po tem pravilniku se upoštevajo merila navedena v razpisu.

Interesent, ki ne predloži popolne vloge, se v primeru javnega razpisa s končnim rokom oddaje vlog izloči iz nadaljnjega postopka; v primeru javnega razpisa z odprtim rokom se interesenta pozove k dopolnitvi vloge.
Vloga interesenta, ki je podal vlogo, iz katere izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev razpisanega stavbnega zemljišča, se zavrne.

Pri obravnavanju vloge interesenta za odkup, zamenjavo ali oddajo za gradnjo njegovemu zemljišču sosednjega ali bližnjega občinskega zemljišča v smislu smotrnega izkoriščanja ali zaokroževanja njegovega stavbnega zemljišča, komisija izvede predvsem naslednji postopek:
– ugotovi interese občine do zemljišča, za katerega je vloga prispela; v primeru, da ima občina poseben namen, ki izhaja iz veljavnih prostorskih dokumentov ali se pripravlja na sprejem takšnega dokumenta, komisija predlaga županu, da vlogo zavrne;
– ugotovi, ali je mogoče smotrno zemljišče samo ali skupaj s sosednjim ali delom sosednjega zemljišča obravnavati kot samostojno lokacijo;
– preveri ali obstaja kakšen interes drugih sosednjih lastnikov zemljišč, za kar lahko opravi tudi skupni ogled in soočenje zainteresiranih lastnikov sosednjih zemljišč;
– izdela predlog sklepa in ga pošlje v potrditev županu.
Komisija lahko po pregledu in analizi prispelih vlog predlaga tudi odločitev, da se posamezni vlogi ne ugodi.

Na vlogo interesenta lahko občina proda ali zamenja tudi zemljišče, ki ima status javnega dobra, če se predhodno takšen status ukine.
Komisija poleg postopka iz prejšnjega člena ugotovi še:
– ali je zemljišče še v funkciji javnega dobra ter v ta namen pridobi mnenje krajevne skupnosti, na območju katere leži zemljišče; če krajevna skupnost v roku 30 dni ne izdela pismenega mnenja, se šteje, da z ukinitvijo statusa javnega dobra soglaša;
– obravnava mnenja in pripombe občanov na javni razglas o ukinitvi statusa javnega dobra zemljišču, ki je obešen na oglasni deski občine 30 dni ter
– izdela predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra.
O ukinitvi javnega dobra odloči občinski svet na predlog župana.
Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podelitev statusa javnega dobra zemljišču.

Interesenti lahko pridobijo v zakup (najem) občinsko zemljišče na podlagi javnega razpisa ali z neposredno pogodbo.
V zakup (najem) je mogoče oddati tudi zemljišča, ki imajo status javnega dobra v času predložitve vloge, če občinski svet v skladu s 15. členom tega pravilnika predhodno ukine status javnega dobra.
Poleg primerov iz 6. člena se javni razpis ne objavi tudi v primeru, če se neposredno po prekinitvi najemne pogodbe pojavi nov najemnik, ki je odkupil začasni objekt od dotedanjega najemnika.

V primeru, ko interesent poda vlogo za izdajo soglasja za časovno omejeno rabo zemljišča, mu lahko izda občinska strokovna služba pristojna za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči soglasje, v katerem navede obdobje veljave soglasja, odškodnino za uporabo občinskega zemljišča, obveznost o vzpostavitvi prvotnega stanja zemljišča in druge pogoje, ki jih mora izpolniti interesent.

Vrednost stavbnega zemljišča, ki je predmet prodaje ali oddaje stavbnega zemljišča za gradnjo, se določi na podlagi cenitve sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke, ki ne sme biti starejša od 45 dni.

Višino zakupnine (najemnine) za posamezne vrste rabe zemljišč določi na predlog župana občinski svet.

Pri zamenjavi zemljišč mora biti nepremičnina, ki jo interesent ponudi v zamenjavo ocenjena po isti metodi kot občinsko zemljišče. Če vrednost nepremičnine odstopa od vrednosti druge nepremičnine do 20% in je taka menjava posebej v interesu občine, mora lastnik nižje ocenjene nepremičnine doplačati razliko v skladu s cenitvijo.

Postopek javnega razpisa vodi občinska strokovna služba pristojna za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
Vloge, ki jih podajo interesenti za pridobitev občinskih zemljišč obravnava komisija za oddajo stavbnih zemljišč. Člane komisije imenuje župan.

O pregledovanju vlog komisija vodi zapisnik, v katerega vpiše:
– podatke o kraju, datumu in času seje,
– imena članov komisije in drugih prisotnih,
– navedbo javnega razpisa, na katerega so prispele vloge,
– ugotovitve o popolnosti vlog,
– druge relevantne podatke, ki zadevajo posamezne vloge.
Po pregledu in analizi prispelih vlog komisija sprejme sklepe, s katerimi predlaga županu rešitve posameznih vlog.

Najugodnejšega interesenta izbere s sklepom župan.
Zoper županov sklep o izbiri najugodnejšega interesenta, se lahko, na javnem razpisu neuspeli interesent, pritoži pri županu v roku osmih dni po prejemu sklepa. O pritožbi po ponovni presoji in na predlog strokovne komisije odloči župan z odločbo, zoper katero je dovoljen upravni spor.

Pogodba mora biti sklenjena najkasneje v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri najugodnejšega interesenta.
V pogodbi se določi, da stroške notarskega zapisa oziroma overitve podpisa ter plačilo davka na promet nepremičnin plača kupec.
V primeru, da gre za prodajo zemljišča po sedmi alineji 6. člena tega pravilnika in je potrebna parcelacija zemljišča, plača stroške parcelacije kupec.

Vplačana varščina interesenta, ki je bil izbran, se vračuna v ceno.
Če izbrani interesent v roku iz prejšnjega člena ne sklene pogodbe zaradi njegovih lastnih razlogov, se šteje, da je od vloge odstopil. Vplačana varščina se v tem primeru ne vrne.

Do pravnomočnosti sklepa o razdelitvi nepremičnega premoženja med občinama Ribnica in Sodražica lahko Občina Ribnica v skladu s tem pravilnikom sklepa pravne posle za nerazdeljeno nepremično premoženje v soglasju z Občino Sodražica za prodajo nepremičnine.

Določila, ki se nanašajo na oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo se pričnejo uporabljati po uveljavitvi zakona, ki bo urejal lastninsko in druge stvarne pravice.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.