Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93, 35/97), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 33/95) in 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 39/95, 16/96, 37/96, 2/99 in 23/99), je Občinski svet občine Jesenice na 11. seji dne 28. 10. 1999 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, ter urejanja pokopališč na območju Občine Jesenice.
2. člen
Na območju Občine Jesenice sta naslednji pokopališči:
– pokopališče na Blejski Dobravi,
– pokopališče v Planini pod Golico.
Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Na pokopališču so lahko pokopane tudi osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma.
Neidentificirana trupla se pokopljejo na pokopališču na Blejski Dobravi.
3. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč opravlja javno komunalno podjetje (v nadaljevanju: upravljavec), in je obvezna gospodarska javna služba.
4. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču, in obsegajo naslednja dela:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izkop in zasutje jame ter zaščita sosednjih grobov,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– prva ureditev groba,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom ter v skladu s krajevnimi običaji.
5. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč, in obsega naslednja dela:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz pokojnika,
– oddajanje prostorov za grob v najem,
– sklepanje najemnih pogodb,
– vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah,
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
– druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavcem pokopališč.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, in obsega naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov,
– vzdrževanje zelenih površin (košnja, obrezovanje, odstranjevanje plevela, gnojenje...),
– vzdrževanje poti,
– vzdrževalna dela na objektih mrliških vežic ter na drugih objektih in napravah na območju pokopališč,
– vodenje katastra pokopališč, grobnih prostorov, najemnikov grobov, pokopanih oseb.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
7. člen
Umrli do pokopa leži v mrliški vežici, če se pokop opravi na pokopališču na Blejski Dobravi. V naseljih, kjer na pokopališču ni poslovilne vežice, je dovoljeno čuvanje umrlih do pogreba na domu umrlega.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
8. člen
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba, oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare, oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru, brez označbe imena umrlega.
9. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljavec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljavcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
10. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
11. člen
Umrlega se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Klasičen pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih, na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju, za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču, oziroma zunaj pokopališča, na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
12. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega, oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
13. člen
Pokopi se opravljajo vsak dan od 11. do 18. ure, razen v nedeljah in praznikih, ko gre za pokope na pokopališču na Blejski Dobravi. Na pokopališču v Planini pod Golico se pokopi opravljajo vsak dan.
Uporabo mrliških vežic in obratovalni čas določa upravljavec. V času, ko so mrliške vežice zaprte, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljavca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
14. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebna svečanost se mora opraviti z vso pieteto do umrlega.
Pokop se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev.
15. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča.
16. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki upravljavca, če gre za pokope na pokopališču na Blejski Dobravi; na krajevno običajen način pa v primeru, če gre za pokope na pokopališču v Planini pod Golico. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke.
Pogrebni sprevod se odvija izpred mrliške vežice ali s pokojnikovega doma ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
Če pri pogrebu sodeluje godba ali godba s pevci, zaigra godba žalostinko, sledi govor, nato pevci zapojejo pesem.
17. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu poteka na krajevno običajen način, oziroma je naslednja:
V primeru verskega pogrebnega obreda je na čelu pogrebnega sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato verski simboli. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom. Nato se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, godba, pevci, nosilci vencev, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, svojci in ostali udeleženci.
V primeru verskega pogrebnega obreda gre predstavnik verske skupnosti pred krsto ali žaro s pokojnikom v prostor za verski obred. Verski obred pri pokopih na pokopališču na Blejski Dobravi se opravi pred ali po pogrebni svečanosti.
18. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave, prapori, v primeru verskega obreda pa tudi njihovi zastopniki in verski simboli.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi verski obred. Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je upravljavec pokopališča dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
19. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
20. člen
V primeru upepelitve umrlega, se javna pogrebna svečanosti lahko opravi pred ali po upepelitvi. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
21. člen
Če pri pogrebu tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja v skladu s predpisi verske skupnosti.
Med govorom, petjem in igranjem godbe ne sme zvoniti.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
22. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, lokacija in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, trojni, otroški grobovi ter grobnice),
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
Gradnja novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
23. člen
Upravljavec pokopališča mora:
– izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami in o tem voditi ustrezno evidenco ter z vrisanimi objekti in komunalnimi priključki,
– izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, z datumom pokopa.
24. člen
Vse zvrsti grobov iz 23. člena tega odloka, so lahko razvrščene kot vrstni grobovi ali posamično.
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem, in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih, ki so določeni v načrtu pokopališča.
25. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
26. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
27. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,8 m. Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2 m. Širina dvojnega groba je do 2 m, dolžina do 2 m. Za otroške grobove določi upravljavec ustrezno manjše mere. Poglobitev klasičnih grobov je dovoljena in znaša največ do 3 m oziroma mora biti plast zemlje nad zgornjo krsto najmanj 1,5 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,6 m, vendar ne več kot 1 m. Spomeniki, nagrobne ograje, druga znamenja ter vegetacija ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m.
Na obstoječih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na podlagi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti.
28. člen
Prekop pokojnika oziroma ponoven pokop v isti grob, po oddaji groba drugemu najemniku, je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Pred potekom mirovalne dobe, se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem pismenem soglasju najemnika groba, in sicer le z dovoljenjem pristojne občinske službe.
29. člen
Ekshumacije (prekopi zaradi sodne preiskave), ki so odrejene na zahtevo pravosodnih organov, se opravljajo ob vsakem času. Ostali prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperature ozračja ne presegajo +10 °C.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
30. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– polje, vrsto, zaporedno številko groba in vrsto groba,
– način plačevanja letne najemnine,
– obveznost najemojemalca glede urejanja groba,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
31. člen
Prostor za nove grobove se daje v najem za določen čas do 10 let, in po preteku te dobe se najemna pogodba lahko podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec pisno opozoriti najemnika o prenehanju veljavnosti pogodbe, in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku in razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu najemniku.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča.
Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.
32. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe, se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda drugemu najemniku.
33. člen
Najemnina za grob se plačuje letno. Ob prijavi pokopa, oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli enojni grobni prostor.
Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in naprav.
34. člen
Upravljavec pisno razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne izpolnjuje ostalih obveznosti, določenih v pogodbi,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
35. člen
Upravljavec pokopališča lahko robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani, in po šestih mesecih odda prostor za grob drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe za grobove iz 29. člena tega odloka), v naslednjih primerih:
– če najemnina za grob ni plačana več kot tri leta,
– če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti),
– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma, če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena.
Upravljavec mora robnike, spomenik in drugo opremo groba hraniti na določenem prostoru šest mesecev.
36. člen
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev ter najemnin za grobove določa Občinski svet občine Jesenice.
Cene navedenih storitev morajo zagotavljati pokrivanje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega in investicijskega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
37. člen
Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in naprav ter predmetov na območju pokopališča,
– postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez soglasja upravljavca pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom,
– vožnja s prevoznim sredstvom izven časa, ki ga določi upravljavec pokopališča,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališča.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov, in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču.
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne svečanosti.
38. člen
Upravljavec ima naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča z vsemi objekti in napravami, vključno s funkcionalnimi površinami posameznih objektov,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču ter v in ob objektih in njihovi neposredni okolici,
– oddaja prostore za grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– izdelati mora pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami, in o tem voditi ustrezno evidenco,
– izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, z datumom pokopa,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– opravlja pokope in prekope pokojnikov in nadzira razna dela na pokopališču ter skrbi za ustrezno zavarovanje sosednjih grobov,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč žrtev vojn in njihovih obeležij na območju pokopališč,
– daje soglasja za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
– pobira najemnino za grobove,
– pri prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan oziroma ravna v skladu s predpisi.
39. člen
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljavec, če ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši določila iz 38. in 40. člena tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.
42. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Jesenice in odlok o pogrebnih svečanostih v Občini Jesenice (UVG, št. 12/86).
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 012-16/99
Jesenice, dne 17. novembra 1999.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.
