Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95 in 33/95, 71/97, 13/98) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 9. seji dne 8. 11. 1999 sprejel

V odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96 in 63/99) se 1. člen spremeni tako, da se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:

“ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič, ki jih je izdelal oddelek za urbanizem in okolje Mestne uprave mestne občine Ljubljana v letu 1999 in se nanašajo na območji urejanja VS 3/2-2 Vič in VP 3/1 Brdo.“

3. člen se spremeni tako, da se doda nov odstavek, ki se glasi:

“Meje območij VS 3/2-2 Vič in VP 3/1 Brdo in meje morfoloških enot so določene v zemljiško-katastrskem načrtu v merilu 1:1000, ki je sestavni del odloka.“

31. člen se spremeni tako, da glasi:

“Za prometno omrežje in mirujoči promet v območjih urejanja veljajo določila veljavnih zakonov, pravilnikov in občinskih odlokov.“

V prvem odstavku 36. člena se številka “30“ nadomesti s številko “31“.

45. člen se spremeni tako, da glasi:

“Območje urejanja VS 3/2-2 Vič

Morfološka enota 1
Vrste posegov v prostor in oblikovanje objektov ter ostalih posegov v prostor
Celotna površina je opredeljena kot morfološka enota 1C.
Stanovanjski objekti na severnem delu območja morfološke enote morajo biti locirani tako, da s svojo podolžno zasnovo oblikujejo južno obrobje uličnega prostora Ceste na Brdo.
Dopustni višinski gabariti objektov vzdolž Ceste na Brdo in v osrednjem delu območja morfološke enote so največ P+3+mansarda, na južnem delu območja so gabariti največ P+2+mansarda.
Novi objekti na severovzhodnem delu območja morfološke enote se morajo z odmikom ali v gabaritu prilagoditi obstoječemu stanovanjskemu objektu ob južni strani Ceste na Brdo tako, da nanj glede osončenja, požarne varnosti ali obremenitve s hrupom ne bodo moteče vplivali.
V stanovanjskih objektih vzdolž Ceste na Brdo morajo biti pritličja pretežno namenjena javnemu programu za potrebe območja, to je trgovskim lokalom, storitvenim dejavnostim za potrebe gospodinjstev, mirnim poslovnim dejavnostim, slaščičarni ali mlečni restavraciji. Hrupne in stanovanjskemu okolju moteče dejavnosti niso dopustne. Gostinski lokali se lahko uredijo v ločenih paviljonskih objektih v ustrezni oddaljenosti od stanovanjskih objektov, tako, da s svojo dejavnostjo ne bodo motile stanovalcev.
Z ustrezno razporeditvijo objektov je treba zagotoviti predpisano osvetlitev in osončenje stanovanj.
V okviru funkcionalne površine morajo biti na območju morfološke enote, v skladu z urbanističnimi normativi, zagotovljene tudi zelene površine za igro otrok in počitek stanovalcev.
Območje mora biti celovito urbanistično zasnovano, oblikovanje objektov mora biti usklajeno z obstoječimi stanovanjskimi objekti na tem območju urejanja. Prostorsko pomembnejše dele zazidalnega območja je treba označiti z poudarki v oblikovanju arhitekture objektov ali zunajih ureditev.
Dopustni faktor izrabe območja – FSI je največ 1.15.
Variantne rešitve:
Urbanistična zasnova območja morfološke enote, ki bo podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije, se določi na podlagi izbora najprimernejše variante urbanistično-arhitekturne rešitve; variantne rešitve izdelajo vsaj trije različni avtorji.
Presojo in izbor opravi v sodelovanju z investitorjem služba Mestne uprave MOL, pristojna za urbanizem.
Območje mora biti tudi glede ureditve zunanjih površin (tlakovanja, ozelenitve) obravnavano celovito in opremljeno s poenoteno urbano opremo. Funkcionalno oviranim osebam je treba zagotoviti možnost gibanja brez arhitekturnih ovir.
Prometno urejanje
Do območja morfološke enote je treba zagotoviti dvostranski dovoz s Ceste na Brdo, kjer se obstoječe dovoze ustrezno preuredi. Za levo zavijanje se uredi usmerjevalne pasove.
Pri tem se prometne razmere na dovozih in v območju obstoječe stanovanjske zazidave v morfološki enoti 2 na smejo poslabšati, različni prometni tokovi se ne smejo nekontrolirano mešati.
Pri zaokrožitvi robov pločnikov je treba upoštevati pogoje za komunalna, dostavna in intervencijska vozila.
Upoštevati je treba obstoječa postajališča javnega potniškega prometa in njihovo ureditev izven voznih pasov ceste.
Cesta na Brdo se uredi tako, da ima na južni strani poleg pločnika tudi kolesarsko stezo.
Znotraj območja je dopusten promet internega značaja. Dovoljeni so dovozi za potrebe stanovalcev, dovozi za oskrbo dejavnosti in urgentni promet. Zagotoviti je treba obračališča komunalnim vozilom.
Potrebna parkirna mesta je treba zagotoviti na funkcionalnem zemljišču objektov, in sicer:
– za stanovanja velikosti do 60 m2 po 1,5PM/stanovanjsko enoto,
– za stanovanja velikosti od 60 m2 do 120 m2 po 2 PM/stanovanjsko enoto,
– za stanovanja velikosti nad 120 m2 po 2,5 PM/stanovanjsko enoto,
– za manjše uslužnostne lokale po 1 PM/enoto, za trgovine 1PM/60 m2 bruto površine in za gostinske lokale 1PM/8-12 sedežev.
Za potrebe stanovalcev je treba parkiranje urediti v podzemni etaži, za potrebe javnega programa in obiskovalcev se parkiranje uredi na obrobju zazidave na nivoju terena.
Zagotoviti je treba tudi prostore za shranjevanje koles.
Ureditve peš poti morajo zagotoviti povezanost s sosednjimi območji.
Izgradnja objektov komunalne in energetske infrastrukture in urejanje zunanjih površin se izvaja etapno, pri čemer morajo biti posamezne gradbene etape zaključene celote.
Izgradnja podzemne garaže ne sme povzročiti negativnih posledic glede zalednih podzemnih vod na območju obstoječih nižje ležečih objektov.
Komunalno urejanje
Splošni pogoji
Komunalno-energetsko omrežje naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da bo omogočeno vzdrževanje omrežja in hišnih priključkov.
Pri razvodu komunalnega in energetskega omrežja je treba upoštevati predpisane medsebojne odmike in odmike od drugih objektov in drevja.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije morajo biti na stroške investitorja izdelane programske rešitve komunalno-energetskih vodov v skladu s pogoji upravljalcev le-teh.
Vodovod
Na severni strani območja poteka po Cesti na Brdo vodovod LTŽ DN 200 in ob južni strani vodovod PVC d 110. Pri načrtovanju posegov na območju je treba vodovod LTŽ DN 200 ustrezno zaščititi ali prestaviti.
Vodovodno omrežje v delu območja ne zadošča pogojem za hidrantno omrežje in za gašenje požarov, zato ga je treba dopolniti oziroma nadomestiti s cevmi ustreznega profila. S tem bo omogočeno priključevanje novih porabnikov.
Kanalizacija
Na obravnavanem območju je predviden ločen kanalizacijski sistem
Vse odpadne komunalne vode in padavinske vode je treba ločeno odvajati v kanalizacijsko omrežje po Cesti na Brdo in po Poklukarjevi ulici.
Odpadne komunalne vode se vodijo v kanalski zbiralnik A7. Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij¸ odtok iz kleti je možen le preko črpališča.
Čiste padavinske vode s streh, zelenic in peščenih površin se vodi preko kanalov za padavinsko vodo v Gradaščico. Padavinske vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba voditi v kanalizacijo za padavinske vode preko lovilcev maščob.
Električno omrežje
Za napajanje dopolnilne gradnje je treba zgraditi razvodno nizkonapetostno omrežje in prestaviti obstoječo TP.
Plin
Na severnem robu območja ob Cesti na Brdo je zgrajeno plinovodno omrežje, preko katerega bo možno zagotoviti oskrbo tudi za predvidene nove potrebe. Zemeljski plin se bo uporabljal za kuho, pripravo tople vode, ogrevanje in morebitne tehnološke potrebe predvidenih dejavnosti.
Javna razsvetljava
Vse javne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo, ki bo ustrezala svetlobnotehničnim standardom.
PTT omrežje
TK omrežje je vključeno v ATC Vič. Omrežje je izvedeno s kabelsko kanalizacijo in z zemeljskimi kabli. Ob dopolnitvi TK omrežja je treba predvideti tudi razvod za kabelsko TV.
Varstvo okolja
Območje se nahaja izven varstvenih pasov vodnih virov.
Območje je glede občutljivosti naravnega ali življenskega okolja za učinke hrupa opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom.
Odjemna oziroma zbirna mesta za komunalne odpadke morajo biti praviloma urejena na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. Biti morajo prometno dostopna, locirana v objektu ali na utrjeni površini, zaščitena z nadstrešnico in opremljena z vodo za občasno čiščenje ter z odtokom in lovilcem olj.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti urejene krožno in v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred požarom.
Protipožarni hidranti morajo biti postavljeni v ustrezni medsebojni razdalji ob zunanji strani interventnih poti. Zagotovljena mora biti zadostna količina vode za gašenje v primeru požara.
Morfološka enota 2
Dopustna je sprememba namembnosti v skladu z 9. členom splošnih določb taga odloka.
Dopustna so vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v zvezi z urejanjem odprtih površin in komunalnega omrežja.“

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.