Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrl), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. novembra 1999.

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) opravlja zaradi varovanja javnega zdravja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja:
– nalezljivih bolezni, bolnišničnih okužb;
– zdravstvene ustreznosti živil, vključno s pitno vodo, izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili;
– kozmetičnih proizvodov;
– igrač;
– tobaka, tobačnih izdelkov;
– zdravil, medicinskih pripomočkov;
– prepovedanih drog, predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog;
– preskrbe s krvjo;
– kemikalij;
– kemičnega orožja;
– virov ionizirnih in neionizirnih sevanj;
– virov in varstvenih pasov pitne vode, objektov in naprav za preskrbo s pitno vodo;
– mineralnih, kopalnih in zdravilnih voda;
– javnih zdravstvenih zavodov ter pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo zdravstveno dejavnost;
– trgovine, gostinstva in turizma;
– zdravstveno higienskega stanja v javnih prostorih, namenjenih dejavnosti na področju otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, higienske nege, sociale, športa in rekreacije, trgovine ter kulture, začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah;
– komunalnih objektov in infrastrukturnih naprav;
– objektov in sredstev javnega prometa;
– hrupa, vibracij, zraka;
– infektivnih odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti.
Inšpektorat opravlja tudi druge naloge v skladu s posebnimi predpisi.
Inšpektorat opravlja nadzorstvo nad osebami, prevoznimi sredstvi ter blagom na državni meji, če z zakonom ni drugače določeno.

Zaradi varovanja zdravja ljudi izdaja inšpektorat soglasja k osnutkom prostorsko izvedbenih aktov ter k lokacijskim gradbenim in uporabnim dovoljenjem za posege v prostor in za objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom.
Soglasja niso potrebna k odločbam za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in zasebnih objektov, ki se uporabljajo za oddih in rekreacijo.

Inšpektorat je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Inšpektorat vodi glavni zdravstveni inšpektor.
Notranjo organizacijo inšpektorata določi na predlog glavnega zdravstvenega inšpektorja minister, pristojen za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

Za glavnega zdravstvenega inšpektorja se imenuje zdravnik – specialist s področja preventivnih zdravstvenih dejavnosti (higiene, epidemiologije oziroma medicine dela), ki ima najmanj 10 let delovnih izkušenj.

Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z drugimi upravnimi organi in organizacijami, zdravstvenimi zavodi, drugimi strokovnimi organizacijami ter drugimi javnimi zavodi, zlasti s tistimi, ki delujejo na področju varovanja zdravja ljudi.
Pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva zagotavljajo strokovno podporo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Inšpektorat predloži ministru poročilo o svojem delu za preteklo leto najkasneje do 30. 4. tekočega leta.
Minister predloži poročilo iz prejšnjega odstavka v obravnavo Vladi Republike Slovenije.

Inšpekcijski nadzor v mejah pristojnosti inšpektorata neposredno opravlja zdravstveni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Inšpektor mora imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, zahtevane delovne izkušnje in strokovni izpit za inšpektorja. Za posamezna področja nadzora mora imeti v skladu s posebnimi predpisi dodatna znanja ali ustrezno specializacijo. Vsebino dodatnih znanj oziroma ustreznost specializacije predpiše minister.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora mora imeti inšpektor posebno izkaznico, ki ga pooblašča za opravljanje nadzora.

Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja.
Vsebino strokovnega izpita predpiše minister.
Inšpektor lahko strokovni izpit opravlja največ dvakrat.
Če inšpektor strokovnega izpita ne opravi pri prvem poskusu, ima pravico drugič opravljati strokovni izpit v roku šestih mesecev od dneva prvega poskusa.
Inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

Inšpektor se je dolžan udeleževati programa strokovnega izpopolnjevanja najmanj dvakrat letno.
Vsebino programa strokovnega izpopolnjevanja na predlog glavnega zdravstvenega inšpektorja določi minister do 31. 3. za tekoče leto.
Glavni zdravstveni inšpektor skrbi za izvajanje programa strokovnega izpopolnjevanja.

Inšpektor mora vsako tretje leto opravljati preizkus strokovne usposobljenosti.
Vsebino preizkusa strokovne usposobljenosti predpiše minister.
Prvi preizkus strokovne usposobljenosti opravi inšpektor najkasneje v treh letih po opravljenem strokovnem izpitu.
Če inšpektor preizkusa strokovne usposobljenosti ne opravi pri prvem preizkusu, ima pravico drugi preizkus opraviti v roku šestih mesecev od dneva prvega preizkusa.
Če ne opravi drugega preizkusa, mora inšpektor v roku 6 mesecev od dneva drugega preizkusa ponovno opravljati strokovni izpit za inšpektorja.

Glavni zdravstveni inšpektor predlaga ministru razrešitev inšpektorja, ki ne opravi strokovnega izpita.
Glavni zdravstveni inšpektor lahko predlaga razrešitev inšpektorja tudi v primeru, če se v disciplinskem postopku ugotovi, da je inšpektor opustil dejanja v inšpekcijskem postopku.
Z dnem razrešitve inšpektorju preneha delovno razmerje.

Inšpektor ne sme sprejemati daril oziroma si ne sme pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna ravnanja.

Zavezanec po tem zakonu je pravna oseba, podjetnik posameznik ali druga fizična oseba.
Pri opravljanju nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati objekte, prostore, naprave, priprave, opremo, blago, delovno okolje, snovi, opraviti zaslišanje, pregledati dokumentacijo, pregledati listine, s katerimi se ugotovi istovetnost oseb, odvzeti vzorce ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva.
Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad dejavnostmi, objekti, prostori, opremo, napravami, osebami ali snovmi, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom, mora biti opravljeno praviloma enkrat letno.

Pri izvrševanju nadzorstvenih nalog ima inšpektor v mejah svoje pristojnosti pravico in dolžnost:
1. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju inšpekcijskega nadzorstva nad osebami, prostori, opremo, napravami, dejavnostmi, objekti ali snovmi, zaradi katerih je v nevarnosti zdravje ljudi ali so v nasprotju z osnovnimi higienskimi zahtevami;
2. odrediti analize in preiskave materiala, snovi, predmetov, naprav, objektov in okolja, da se ugotovijo povzročitelji nalezljivih bolezni ali druge zdravju škodljive snovi in vplivi;
3. odrediti potrebne zdravstveno-tehnične in higienske ukrepe za varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode, mineralne vode, zdravilne vode in kopalne vode;
4. odrediti potrebne zdravstvene, tehnične in higienske ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov tehnoloških procesov in dejavnosti na zdravje;
5. odrediti protiepidemijske ukrepe, ki so potrebni, da se ohrani ustrezna higiena na javnih mestih, v javnih objektih, v skupnih prostorih večstanovanjskih objektov ali drugih stavbah;
6. prepovedati uporabo poslovnih prostorov, naprav in snovi za industrijsko, zdravstveno, obrtno, trgovinsko, uslužnostno in drugo dejavnost ter tehnologijo oziroma opravljanje dejavnosti, če zavezanec v določenem roku ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti;
7. prepovedati uporabo poslovnih prostorov, naprav in snovi za industrijsko, zdravstveno, obrtno, trgovinsko, uslužnostno in drugo dejavnost ter tehnologijo oziroma opravljanje dejavnosti, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi;
8. odrediti zdravstveni pregled oziroma nadzor oseb, za katere obstoja sum, da imajo nalezljivo bolezen ali so bile v stiku z nalezljivo bolnimi;
9. prepovedati delo osebam, ki niso bile na predpisanih zdravstvenih pregledih, dokler teh ne opravijo;
10. odrediti, da se odstranijo osebe z določenih delovnih mest, na katerih lahko s svojim zdravstvenim stanjem ogrožajo zdravje ljudi, dokler ne ozdravijo;
11. odrediti prisilno zdravljenje bolnikov, zbolelih za nalezljivimi boleznimi ali z zdravstvenim stanjem, za katero je predpisano obvezno zdravljenje, če se nočejo zdraviti ali se izmikajo zdravljenju;
12. odrediti predpisane zdravstvene, protiepidemijske in druge ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni;
13. prepovedati uvoz ali tranzit in odrediti poseben režim transporta in skladiščenja ter odpravo drugih pomanjkljivosti na pošiljkah blaga, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom pri prehodu državne meje;
14. odrediti zdravstveni nadzor in zdravstveni pregled oseb, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo prometnih objektov in sredstev ter druge ukrepe za preprečitev prenosa nalezljivih bolezni preko državne meje;
15. odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom.
Za neposredno izvedbo ukrepov iz 6. in 7. točke prejšnjega odstavka ima inšpektor pravico in dolžnost:
a) s sklepom odrediti podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne energije, plina ter vode, da se zavezancu ustavi dobava le-teh, ali druge potrebne ukrepe na objektih, v prostorih ter na napravah, kjer se opravlja gospodarska, zdravstvena ali druga dejavnost;
b) zapečatiti prostore, objekte, naprave ali snovi za opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti.
Stroške prekinitve dobav ali drugih ukrepov iz točke a) prejšnjega odstavka plača zavezanec.

Inšpektor ima pravico in dolžnost odvzeti dokumentacijo oziroma predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in sumom storitve prekrška ali kaznivega dejanja.
Odvzem lahko traja največ osem dni.
O odvzemu dokumentacije in predmetov se izda potrdilo.

O opravljenem pregledu sestavi inšpektor zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
– dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva,
– zavezancu,
– ugotovitvi stanja,
– odvzemu dokumentacije iz prejšnjega člena.
V primeru, da obstoja neposredna nevarnost za zdravje ljudi, lahko inšpektor ustno odredi ukrepe, ki jih vpiše v zapisnik o opravljenem pregledu, pisno odločbo pa mora izdati zavezancu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.
Izvod zapisnika se izroči zavezancu, pri katerem je bil opravljen pregled.

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, mora z odločbo odrediti odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti.
Inšpektor mora izdati odločbo najkasneje v roku predpisanem z zakonom.
V odločbi inšpektor določi rok, v katerem je treba odpraviti ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti.

Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe.
Pritožba zoper odločbo zadrži izvršitev odrejenih ukrepov, razen, če gre za nujne ukrepe, s katerim se odvrne neposredna nevarnost za zdravje ljudi. V odločbi mora biti v takem primeru navedeno, da pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov.

Če inšpektor pri izvajanju nadzorstva ugotovi dejanja, ki imajo znake prekrška, gospodarskega prestopka ali kaznivega dejanja, mora predlagati uvedbo postopka pristojnim organom.
Pristojni organ mora o svojih ukrepih in postopkih obvestiti inšpektorat.
Če inšpektor pri izvajanju nadzorstva ugotovi kršitve ali opustitve predpisov, katerih izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost izreči mandatno kazen, v skladu s posebnimi predpisi.

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravo, ter predpisi o splošnem upravnem postopku.

Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek:
1. če ne omogoči inšpektorju nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira, žali ali če mu noče dati potrebnih podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (13. člen);
2. če odpečati ali poškoduje pečat na objektih, prostorih, napravah ali snoveh, ki so bile zapečatene ali opravi kakršnokoli dejanje v zvezi s pečatom oziroma žigom inšpektorata na pečatu (15. člen);
3. če se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali kakšen drug predpis v roku, ki je bil določen z odločbo (15. člen).
Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 400.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki v roku 3 dni od vročitve ne izvrši sklepa inšpektorja (drugi odstavek 14. člena).
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Inšpektor, ki nima zahtevane strokovne izobrazbe, si jo mora pridobiti v roku petih let od dneva uveljavitve tega zakona.
Inšpektorju, ki si v roku iz prejšnjega odstavka ni pridobil zahtevane strokovne izobrazbe, preneha s potekom tega roka delovno razmerje v inšpektoratu.
Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov lahko na predlog glavnega zdravstvenega inšpektorja delo inšpektorja izjemoma opravlja tudi delavec, ki nima zahtevane strokovne izobrazbe, ima pa opravljen strokovni izpit za inšpektorja, če je do uveljavitve tega zakona opravljal delo inšpektorja najmanj dvajset let.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašata na inšpektorja, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višjo strokovno izobrazbo ter največ deset let delovne dobe do upokojitve.

Minister izda v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona predpis o strokovnih izpitih in preizkusu strokovne usposobljenosti inšpektorjev.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 8/73, 21/78 in 9/85).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.